Prehod v novo leto v globalnem gospodarstvu še vedno zaznamuje visoka raven negotovosti, ki jo narekujejo predvsem trgovinske napetosti. To negativno vpliva tako na razvita kot na razvijajoča se gospodarstva. Se pa na obzorju morda vendarle kaže možnost popuščanja negotovosti, korak k temu bi lahko bil delni trgovinski dogovor med Kitajsko in ZDA.
V evrskem območju oziroma celotni Evropski uniji, torej v širšem domačem gospodarskem okolju Slovenije, bo gospodarska rast po napovedi mednarodnih institucij v prihodnjih letih stabilna in bo dosegla nekoliko več kot en odstotek. Za zdaj se torej pričakuje stabilizacija gospodarske rasti, ne pa gospodarska stagnacija.
Po zadnjih ugotovitvah Banke Slovenije pa se v Sloveniji gospodarska rast umirja precej hitro, kar je posledica prav zaostrenih razmer v mednarodni trgovini, ki trajajo dlje od predvidevanj. V Banki Slovenije zaradi tega pričakujejo rast, ki bo nižja od treh odstotkov. V torek so tako znižali napoved letošnje rasti bruto domačega prozvoda s 3,2 na 2,6 odstotka, medtem ko se je napoved rasti za prihodnje leto znižala na 2,5 odstotka, a v centralni banki kljub vsemu ostajajo optimistični.
Slovenija bo še razvojno dohitevala EU
»Glavno gonilo gospodarske rasti bo ob sicer solidni rasti izvoza predstavljalo domače povpraševanje. Rast gospodarske aktivnosti bo še naprej presegala povprečno rast v evrskem območju, s čimer se bo nadaljevalo dohitevanje najrazvitejših članic,« so ocenili analitiki centralne banke.
Na Uradu RS za makroekonomske analize pa še vedno ocenjujejo, da bo realna rast slovenskega bruto domačega proizvoda v prihodnjih dveh letih ostala stabilna in bo znašala blizu treh odstotkov, kolikor je tudi njihova trenutna napoved za leto 2020. Rast tujega povpraševanja naj bi se po njihovi oceni za malenkost povečala, medtem ko pričakujejo tudi pozitiven vpliv večjega števila delovnih dni v letu 2020, saj jih bo šest več kot letos. Rast domače potrošnje bo predvidoma nekoliko nižja kot letos, rast investicij pa naj bi bila podobna.
Razmere v domačih predelovalnih panogah so sicer precej raznolike. S padci proizvodnje se je v tretjem četrtletju po navedbah Banke Slovenije soočala dobra tretjina panog, večina drugih pa je še naprej razmeroma hitro povečevala proizvodnjo. Izstopajo tehnološko zahtevnejše panoge, ki so manj občutljive na ciklična nihanja v tujem povpraševanju.
Gospodarsko rast v Evropski uniji sicer poleg zunanjetrgovinskih in domačih cikličnih dejavnikov, ki vplivajo predvsem na (izvozno usmerjeno) predelovalno industrijo, duši nizka rast produktivnosti dela, ki se po krizi ni povsem povrnila, opozarjajo na uradu za makroekonomske analize. Med potenciali za njeno krepitev omenjajo večje investiranje v informacijsko-komunikacijsko infrastrukturo, v znanje in razvoj, prilagoditev izobraževalnih sistemov, povečanje konkurence na nekaterih trgih proizvodov in storitev ter odločnejše soočanje s izzivi staranja prebivalstva, ki lahko negativno vpliva na skupno kupno moč.
Pri zasebni potrošnji razmere še vedno ugodne
Na rast storitvenega sektorja medtem še vedno spodbudno vpliva rast zasebne potrošnje. Razmere za krepitev domače potrošnje po oceni Banke Slovenije ostajajo zelo ugodne, saj zaposlenost in plače še vedno rastejo, brezposelnost pa se je znižala na eno najnižjih ravni v zadnjih treh desetletjih. Hkrati je država že sprostila številne varčevalne ukrepe, letos je bila uveljavljena davčna razbremenitev regresa za letni dopust, z novim letom bodo uveljavljene nadaljnje davčne razbremenitve dela.
