Novice Svet24

Dvome vzbuja tudi objava tujih medijev, ki napovedujejo množična odpuščanja v Magni, ki je za Podravje pomemben delodajalec.

Štajerska

Brezposelnost je zadnjih šest let v upadu, znižala se je za več kot polovico in se približuje šestim odstotkom. Na Štajerskem je nekoliko višja, okoli 8,5 odstotka.

Avstrijski časopisi so poročali, da bi lahko delo izgubilo 1800 ljudi. »Podatki opozarjajo na padec prodaje novih osebnih avtomobilov, temu nujno sledijo spremembe v proizvodnji. Ker evropska avtomobilska industrija neposredno zaposluje 2,6 milijona ljudi, posredno pa zagotavlja še skoraj 14 milijonov služb v drugih panogah, je vsakršen padec v tej panogi močen signal za celotno gospodarstvo. Tudi v Sloveniji ni dosti drugače, okoli sedem odstotkov delovnih mest je tako ali drugače vezanih na avtomobilsko industrijo. Za Slovenijo in Štajersko pomeni avtomobilska industrija hkrati izvoz, saj so naša podjetja dobavitelji avtomobilskim podjetjem po Evropi, največ v Nemčijo,« je poudarila direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik. »Seveda je dogajanje na trgu zelo dinamično, gospodarstvo se na razmere odziva tudi z zmanjševanjem obsega zaposlovanja. Enako bo v prihodnje, nedvomno so podjetja v pretekli krizi spoznala in preizkusila različne možnosti ohranjanja delovne sposobnosti zaposlenih kljub manjšemu obsegu dela. Verjamem, da si bodo delodajalci prizadevali za ohranitev delovnih mest.«

Pričakovati je umirjanje rasti izvoza

Črtomir Goznik / Štajerski tednik

Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pravijo, da ni razlogov za preplah. »Gospodarska rast v Sloveniji se je začela postopoma upočasnjevati, kljub temu pa rast BDP tudi letos ostaja nad povprečjem EU oziroma je ena izmed najvišjih v EU. Izvoz je pomemben dejavnik gospodarske rasti, še bolj ključna za gospodarsko rast je domača potrošnja. Razmere v globalnem gospodarstvu in ohlajanje gospodarstva v najpomembnejših izvoznih partnericah za Slovenijo bodo imeli vpliv na postopno umirjanje rasti izvoza. Zadnji podatki Statističnega urada RS kažejo, da se je izvoz v obdobju od januarja do septembra 2019 glede na enako obdobje 2018 povečal za 9,6 odstotka. Zelo pomemben je primeren odziv na umirjanje gospodarske rasti. Napovedi o ohlajanju gospodarstva in potenciranje prihajajoče gospodarske krize, govorice o drastičnemu upadu izvoza zaradi ohlajanja nemškega gospodarstva in o morebitnem odpuščanju zaposlenih zelo negativno vplivajo na pričakovanja ljudi, s tem pa tudi na obnašanje potrošnikov in podjetij v Sloveniji, kar ima lahko za posledico zmanjšanje potrošnje posameznikov in gospodinjstev, ki se bodo ob takšnih napovedih preusmerili k pospešenemu varčevanju. To bi zagotovo imelo negativen vpliv na rast BDP. Tudi nepremišljen in neprimeren ukrep Banke Slovenije o kreditiranju bo pripomogel k zmanjšanju potrošnje,« sta pojasnili predstavnici sindikata, Andreja Poje in Irena Vidic.

V primerjavi z letom 2008 je položaj drugačen

Evropska avtomobilska industrija neposredno zaposluje 2,6 milijona ljudi, posredno pa zagotavlja še skoraj 14 milijonov služb v drugih panogah.

»Zelo je pomembno, da se ne ustvarja negativno vzdušje prekmalu, da se ohranjata rast domače potrošnje in rast investicij v gradbene ter infrastrukturne projekte, ki bodo pozitivno vplivali na nadaljnjo gospodarsko rast. Pomembno je opozoriti, da smo v primerjavi z letom 2008 v drugačnem položaju. Je pa vsekakor pomembno, da so podjetja, ki so izvozno usmerjena, pripravljena na pravočasen odziv in ukrepanje ob morebitnem zmanjševanju izvoznih naročil v smeri prestrukturiranja, preusmeritve na druge trge in ohranjanje pozitivnega poslovanja,« so dodali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Avtomobilska industrija s krepkim upadom naročil

»Predelovalna industrija, v katero spada tudi avtomobilska in ki v naši regiji daje največ delovnih mest, beleži upad naročil, od 10 pa celo do 40 odstotkov. Največji upad za naslednje leto beležijo prav podjetja iz avtomobilske industrije. To sicer ne pomeni takoj linearnega zmanjševanja delovnih mest, zahteva pa prilaganja, ki jih bodo, po zagotovilih iz podjetij, najprej usmerili v prerazporeditve zaposlenih na delovna mesta, ki so bila zaradi visokih naročil že nekaj časa deficitarna,« je dejala direktorica ŠGZ Aleksandra Podgornik.