Slovenska zakonodaja odvetniške družbe precej omejuje pri informiranju javnosti glede svoje odvetniške dejavnosti. Tako se denimo ne smejo sklicevati na svojo omreženost, komercialno oglaševati v medijih, navajati referenc in števila dobljenih pravdnih postopkov in podobno. Odvetniki tako denimo sploh ne smejo poimenovati svojega pisarne drugače kot s svojim priimkom.
Različni odvetniki ta pravila zaobidejo na različne načine. Najpogosteje se z imenom v medijih pojavljajo s komentiranjem sodnih postopkov, v katerih sodelujejo. Drugi pišejo knjige in se v javno zavest prebijejo kot avtorji. Obstaja pa še elegantnejši tretji način – biti nosilec javnih funkcij in se v javnost prebiti kot avtoriteta za posamezni družbeni podsistem.
Pojavljanje v javnosti za Pirc Musarjevo nikoli ni bila težava. V devetdesetih letih je bila kot voditeljica informativnega programa na malih zaslonih vseh gospodinjstev, najprej na prvem programu nacionalne televizije, nato tudi na komercialni. Kasneje je postala prva informacijska pooblaščenka in to funkcijo dejansko profilirala v takšni obliki in s takšno težo avtoritete, kot jo poznamo danes. V mnogih primerih je zagotavljala transparentnost državnih organov v skladu z določili zakona o dostopu informacij javnega značaja.
Sova je ni zanimala, ker ni njeno področje
Nekdanja premierka Alenka Bratušek je v knjigi, v kateri je popisano njeno premiersko obdobje, dejala, da se je Pirc Musarjeva v tistem času predlagala kot primerna za prevzem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pirc Musarjeva je to že tedaj ognjevito zanikala. »Počaščena sem bila, da me je Alenka Bratušek ob sestavljanju vlade povabila k sodelovanju in mi ponudila nekaj možnosti, med drugim tudi vodenje Sove. Po tehtnem premisleku sem ponujeno zavrnila, saj bi bila pripravljena sodelovati le na takem področju, kjer bi s svojim znanjem lahko največ prispevala,« nam je pojasnila.
Prva informacijska pooblaščenka
Deljeno lastništvo
Lastnik Ruske dače je podjetje Ruska dača, d. o. o., ki si ga solastita zakonca Musar. Nataši Pirc Musar pripada slabih 15 odstotkov, ostalo je v lasti podjetja Aulon GMBH, s sedežem v Münchnu. Podjetje vodi Aleš Musar. Gre za edino počitniško hišico ruskega tipa pri nas.
Vprašali smo jo tudi, ali zdaj kot odvetnica trži znanje, ki si ga je pridobila kot informacijska pooblaščenka. »Nedvomno, saj sem se tam naučila razumeti temeljne človekove pravice. Predvsem je bila to neizmerna izkušnja glede najzahtevnejšega pravnega opravila, ki se ukvarja s tem, kako najti pravo ravnovesje, kadar druga ob drugo trčijo pravice posameznikov,« odgovarja. Dodaja, da je to znanje poglabljala med doktorskim študijem prava na dunajski univerzi in predsedovanjem nadzornemu odboru Europola. Najpomembnejše izkušnje s tega področja pa je pridobila s članstvom v posebni skupini za pogajanje z ZDA ob razkritjih Edwarda Snowdna, kjer je kot strokovnjakinja za varstvo osebnih podatkov zastopala EU, pravi Pirc Musarjeva.
Vendar prehod z nosilca javnih funkcij v odvetniško prakso ni potekal brez težav. Ko se Pirc Musarjevi leta 2014 iztekel mandat informacijske pooblaščenke, je najprej poskušala postati generalna direktorica Radiotelevizije Slovenija, to ji je sicer uspelo, a le za mesec dni, potem pa so jo odstavili. »Grožnja sprememb in nekooperativnosti s politiko, ki je obvladovala RTV, je bila očitno tako huda, da so me nezakonito razrešili, še preden sem začela delati,« se spominja danes.
Kasneje sodišče res razveljavi sklep o imenovanju nadomestnega direktorja, ki je sledil odstavitvi Pirc Musarjeve, s čimer ta dobi podlago, da od javnega zavoda zahteva odškodnino zaradi izgube dohodka in duševnih bolečin, ki so spremljale postopek njene odstavitve. Od RTV Slovenija pričakuje 215.125,76 evra odškodnine – do zneska pride s preračunom, da štiri petine tega zneska predstavlja materialna škoda, ki jo je utrpela kot razliko med plačo, ki bi jo prejemala kot generalna direktorica RTV Slovenija, in dohodki, ki jih je prejemala kot odvetnica, potem ko je odprla svojo pisarno. Preostala petina je odškodnina za duševne bolečine in zdravstveno škodo.
Tranzicijski tajkun
Aleš Musar je bil eden treh poslovnežev, ki so sprva delovali v skupini Aktiva pidovskega barona Darka Horvata. Nataša Pirc Musar je bila pred nastopom funkcije Informacijske pooblaščenke v skupini Aktiva krajši čas zaposlena. Z Rokom Habincem in Markom Koničem je Musar razkosal nekoč uspešno podjetje SCT Strojegradnje, ki jim ga je skupina Aktiva prodala leta 2003. Iz družbe so nato izplačali zaposlene (ti so imeli 43 odstotkov delnic). Ko se je leta 2009 zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil, so družbo poslali v likvidacijo, 127 zaposlenih pa na cesto.
Na RTV niso bili prepričani, ali bodo njihovi argumenti na sodišču vzdržali, zato so se s Pirc Musarjevo zunajsodno poravnali za odškodnino v višini 70 tisočakov. Pirc Musarjeva je na očitke, češ da finančno izčrpava že tako slabo stoječo javno televizijo, odgovorila, da je odškodnina še prenizka. RTV Slovenija je leta 2017, ko je izplačala odškodnino, prijavila poltretji milijon izgube.
Sledil je še poskus, da bi se ustoličila kot predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS), kjer pa je naletela na težave pri nadzoru nad operativo organizacije. Generalni sekretarki RKS Renati Brunskole je Pirc Musarjeva očitala neoperativnost in neizvrševanje predstavljenega programa, danes se potez Brunskoletove spominja kot »zaviranja«. Zboru članov RKS je zato predlagala njeno razrešitev. Proces je Brunskoletova preživela za mišjo dlako, proti njeni razrešitvi je namreč glasovalo 30 članov, za njo pa 27. Po debaklu je Pirc Musarjeva odstopila kot predsednica RKS. Dve leti kasneje je kot predsednik RKS odstopil tudi Dušan Keber, ki je svojo odločitev pospremil z izjavo, da RKS ne vidi ključnih notranjih problemov ali pa pričakuje, da se bodo razrešili sami od sebe.
Po teh neuspehih je Pirc Musarjeva zgradila uspešno odvetniško pisarno, ki je na svojo stran pridobila precej močnih in vplivnih strank. Med drugimi prvo damo Združenih držav Amerike Melanio Trump, ko je bila Slovenija nad njo še navdušena. Navdušenje pa je kmalu pojenjalo, saj Melania svoje ime ljubosumno ščiti s pravnimi sredstvi, do svoje domovine pa je hladna do te mere, da z rojaki govori le angleško. Največ dela ima Pirc Musarjeva z artikli, ki jih začnejo ljudje tržiti z imenom Melania, vendar za to pa niso pridobili blagoslova prve dame.
Pred nepooblaščenimi vdori v zasebnost Pirc Musarjeva ščiti tudi Sergeja Racmana, ki ga kriminalisti in Interpol iščejo zaradi domnevnega posredovanja pri prostituciji. Domneva se, da je Racman na begu v Kanadi, v domovino pa se noče vrniti zaradi očitnih poskusov »organov pregona, da iz njegovega prihoda v Slovenijo naredijo predstavo za medije in javnost,« je bilo sporočeno prek Pirc Musarjeve.
Od predsednice poslovnih žensk do športne funkcionarke
Nedavno je Pirc Musarjeva odstopila kot predsednica društva poslovnih žensk FAM iz razloga, da je prevzela funkcijo generalne sekretarke Evropske bovling zveze, »kar je velika čast, funkcija pa je neprofesionalna.« Musarjeva sicer slovi kot zavzeta igralka bovlinga, za pasom ima tudi večje število nagrad.
Preden je odstopila kot predsednica poslovnih žensk, je zanje organizirala druženje v Ruski dači, ki sta jo skupaj z možem Alešem Musarjem obnovila s precejšnimi finančnimi vložki. »Gre za lepo, lagodno, za tiste čase prijetno meščansko življenje. Verjetno vrhunec takratne elegance, ki so jo uživali premožni meščani,« se izkušnje na svoji spletni strani spominja društvo FAM. Ruska dača nedvomno pooseblja in predvsem sporoča družben status, ki sta ga dosegla Pirc Musarjeva in njen mož Aleš.
Nepremičnino oddajata v namen prireditev, kot dodaten statusen simbol pa je Musar za znesek 70 tisočakov kupil še Rolls Royce, ki je svojčas bil narejen za britansko kraljevo družino, konkretno za princeso Aleksandro. Rusko dačo je Musar kupil iz stečajne mase podjetja GEC.IN Sončne elektrarne za 105 tisočakov. V obnovo nepremičnine in njene okolice je bilo vloženega še okoli pol milijona evrov.
