Lačen, ker daje prednost plačilu položnic za streho nad glavo, elektriko in vodo, vse ostalo je v drugem planu.
»Imamo precej primerov, ko se starejši obrnejo na nas, ker ne vedo, kaj storiti, saj jim za hrano zmanjka denarja. Mi imamo namreč vedno na zalogi vsaj nekaj najosnovnejših potrebščin, in če je potreba, seveda damo kakšne testenine, mleko, moko in podobno. Ljudje plačajo položnice za komunalo, elektriko, ogrevanje in ostalo najnujnejše, potem jim za v trgovino zmanjka. Na srečo ima večina svoje vrtove, da si lahko nekaj hrane sami pridelajo; krompir ali kaj zelenjave za ozimnico. A dosti je tudi takih, ki niso več fizično tako vitalni in ta rešitev zanje ne pride v poštev,« o bridki usodi seniorjev priča predsednica enega od primorskih društev upokojencev.
Skozi statistične podatke bomo spoznali podobo pokojninskega sistema pri nas. Glede na podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) je bilo lani vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja 617.299. Od tega jih ima starostno pokojnino 445.236, zaradi predčasne upokojitve pokojnino prejema malo več kot 3000 ljudi, delno pokojnino 2600 ljudi, invalidsko skoraj 80.000 ljudi, družinsko pokojnino (pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu družinskemu članu po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine) jih ima okoli 36.000, vdovsko pa okoli 53.000.
ZAHTEVAJO NOVO MINISTRSTVO
Tokrat se bomo osredotočili samo na starostno pokojnino, ki naj bi se zvišala za nekaj evrov, na kar se je društvo Srebrna nit, ki se bori za dostojno starost, odzvalo z naslednjim komentarjem: »Rekli ste 'da' izrednemu povišanju pokojnin za 6,50 evra. To je tri hlebce kruha! Je to vse? Ta poteza si res zasluži ploskanje. Se bodo tudi vam plače uskladile vsem enako – za 6,50 evra? Ponavljamo: ker se sedanja vlada ne zaveda, da je tretjina volivcev starejših, ki pričakujejo drugačno politiko in drugačen proračun, zahtevamo, da se nemudoma oblikuje Ministrstvo za starejše, ki bo znalo zagovarjati upravičene potrebe vseh starejših v Sloveniji. Takoj in v tej vladi.«
Tudi Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) se je odzvala na namero o uskladitvi pokojnin v višini 6,50 evra. Glede tega državnemu svetu (DS) predlaga sprejem odložilnega veta na interventni zakon, ki izredno uskladitev pokojnin v decembru prihodnje leto določa v nominalnem znesku. Izredna uskladitev naj bo določena v odstotkih, predlagajo. Po neuradnih podatkih obstaja velika verjetnost, da bo DS danes odločal tudi o tem.
KAJ PREDLAGAJO
Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin med drugim določa izredno uskladitev pokojnin v nominalnem znesku 6,50 evra vsakemu upokojencu, ne glede na višino pokojnine, če bo gospodarska rast najmanj 2,5-odstotna, so spomnili v ZDUS.
Namesto sprejete rešitve pa naj se po njihovem predlogu določi, da se pokojnine decembra 2020 vsem upokojencem, ne glede na višino pokojnine, uskladijo v višini enega odstotka. Tudi prispevki delodajalca in delavca se namreč plačujejo v pokojninsko blagajno v odstotkih, so izpostavili.
Pokojninski zakon po njihovem opozorilu določa, da se tako redno kot izredno usklajevanje pokojnin izvede v odstotkih. Rešitev iz sprejetega interventnega zakona pa bi postopno ustvarjala uravnilovko, s katero bi porušili razmerje med posameznimi pokojninami, so posvarili. Takšen poseg bi bil zato po njihovi oceni nezakonit in protiustaven, saj bi z njim posegli v neodtujljive pravice iz minulega dela in na tej podlagi plačanih prispevkov.
NAJNIŽJA, NAJVIŠJA POKOJNINA
Dejstvo je, da se populacija stara in je vsako leto več upokojencev. Če pogledamo po letih, je bilo na primer vseh uživalcev starostnih pokojnin leta 2009 538.455, potem pa je številka samo še naraščala, tako da je bilo lani vseh upravičencev do pokojnine 617.299. Naslednja številka, ki se nanaša na lansko leto, je še posebej zgovorna. Ta pravi, da je takrat najnižja pokojnina znašala malo več kot 218 evrov, najvišja pa okoli 2700 evrov. Sicer je bila lani povprečna bruto pokojnina 643 evrov.
Razgrnimo še statistiko letošnjega leta (od januarja do vključno oktobra). Pokojnino v tem obdobju prejema 450.836 ljudi. Iz statistike Zpiza je razvidno, da je starostna pokojnina, odmerjena od najnižje pokojninske osnove, za moške s 40 leti pokojninske dobe 491,47 evra, za ženske z enako pokojninsko dobo pa 545,12 evra. Je pa sicer letošnja povprečna bruto starostna pokojnina znašala malo več kot 662 evrov. Do vključno oktobra je bilo iz proračuna za pokojnine namenjenih 4.647.959.928 evrov.
STANJE PO OBČINAH
Najvišjo pokojnino je imela konec lanskega leta občina Škofljica, več kot 800 evrov, medtem ko je bil najnižja v občini Kuzma, v kateri so občani prejemali povprečno samo dobrih 300 evrov pokojnine.
Na spletnih straneh Zpiza najdemo tudi podatke, ki razkrivajo povprečne starostne pokojnine po občinah; podatki se nanašajo na december 2018, novejših podatkov Zpiz nima. Najvišjo povprečno starostno pokojnino so decembra lani imeli v velenjski občini, znašala je 820 evrov, v občini Škofljica je povprečna pokojnina 789 evrov, v občini Dol pri Ljubljani 784 evrov, občina Medvode je imela konec lanskega leta povprečno pokojnino 782 evrov, piranska občina 776, občina Šempeter - Vrtojba 763, občina Grosuplje 763, občina Vrhnika 763, občina Kranjska Gora 754 in občina Sežana 754 evrov. Pokojnine pa so najnižje v naslednjih občinah: Kuzma (371 evrov), Rogašovci (410 evrov), Šalovci (429 evrov), Hodoš (434 evrov), Juršinci (446 evrov), Gornji Petrovci (456 evrov), Sveta Ana (463 evrov), Velika Polana (474 evrov), Cerkvenjak (480 evrov) in Sveti Tomaž (480 evrov).
