Incident se je zgodil 20. septembra lani, ko je Jože Šercer po navedbah tožilstva zjutraj okrog 5.20 skrit za grmovjem ob gozdni poti čakal, da je mimo prišla 46-letna soseda Irena Osvald.
Peš je bila namenjena proti bližnjemu mejnemu prehodu s Hrvaško, na delo, ko je Šercer s puško šibrovko z razdalje kakšnih deset metrov ustrelil proti njej, da so jo šibre zadele v desno roko in desni del trebuha. Vendar rane na srečo niso bile prehude, oškodovanka je zbežala do stanovanjske hiše na hrvaški strani meje, od koder je poklicala policijo. Šercer je do zdaj v zagovoru pojasnil, da se je po mamini smrti zelo navezal na sosednjo družino Osvald, s katero so razvili odnos, kot bi bili v sorodu. Pri njih je tudi vsak dan kosil, za kar je Ireni prostovoljno plačeval 350 evrov na mesec. »Irenci« je še vedno hvaležen za vse, kar je storila zanj, zelo mu je žal, da jo je prizadel, opravičil se ji je, pa tudi Branku Lautarju. Kot je bilo slišati, Šercerju ni bilo najbolj prav, da je Osvaldova komaj kakšno leto po moževi smrti začela prijateljevati z njim. Trdi, da jo je hotel samo prestrašiti. Nadnjo in ne nad Lautarja pa se je spravil, ker ni hotel oziroma upal zanetiti mednarodnega incidenta; Lautar je namreč upokojeni hrvaški policist.
Poleg poskusa umora na zahrbten način Šercerju tožilstvo očita nedovoljen promet z orožjem, saj so mu med hišno preiskavo policisti zaplenili tudi dvocevno puško in polavtomatsko puško ter precej različnega streliva.
Najprej priznal, ker se mu je mudilo k muci
Sojenje se je pred kratkim moralo začeti znova zaradi zdravstvenih težav ene od sodnic, ki so jo nadomestili z drugo. Šercer vztraja, da je nedolžen, med obravnavami pa igra skoraj gluhega starčka. Tožilstvo sicer meni, da so njegove težave s sluhom povezane z dejstvom, da je na policiji vse priznal in natančno opisal dogajanje, med sojenjem pa potem obrnil ploščo. Obramba si prizadeva, da bi se uradni zaznamek policije izločil iz spisa, ker da mu policisti »kljub intelektualni podhranjenosti« niso priskrbeli odvetnika in so s tem kršili njegove osnovne človekove pravice. Kot je bilo slišati, so mu policisti med 48-urnim pridržanjem namenili zgolj en obrok, imel je povsem suha usta in le eden od policistov se ga je usmilil ter mu prinesel kokakolo. Bil je popolnoma izčrpan, poleg tega pa v skrbeh za mačka invalida. Obljubljali so mu, da ga bo videl, tako da je potem vse priznal in podpisal. Sicer pa je tistega dne zgodaj zjutraj slišal v bližini hiše lajež psa, zato se je odločil »primer« raziskati s puško, potem pa se je v temi nesrečno spotaknil v trenutku, ko je mimo prišla soseda, puška se je sprožila in šibre so jo po naključju zadele …
