O tem je prepričan mag. Radivoj Nardin, ki je postal že četrti vodja te primorske zdravstvene ustanove v petih letih.
Za vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice za dobo enega leta so ga imenovali po tem, ko so minuli mesec na izredni seji razrešili dotedanjega direktorja Stanislava Rijavca, ki je bil prvi poslovni direktor te bolnišnice iz nezdravniških vrst.
Razlogov, zakaj se je njihovo sodelovanje zaključilo, svet zavoda bolnišnice ni navedel. A gotovo ima ta poteza kaj opraviti tudi z zapletenim stanjem bolnišnice, ki se vleče že nekaj let in z njim ni mogel opraviti nihče od tistih, ki so se zadnja leta menjavali na vodstvenem položaju, niti Rijavec.
17 milijonov težka izguba
Največja težava je finančna podoba zavoda; novogoriška bolnišnica je za lani načrtovala skoraj 3,6 milijona evrov izgube, a je poslovno leto zaključila s kar 5,7 milijona evrov izgube. Še več, dolgovi so se samo še kopičili tudi v tem letu, tako je v prvi polovici leta bolnišnica dobaviteljem dolgovala že osem milijonov evrov. Težava ni le denarne narave, na splošno sanacijski program, ki bi rehabilitiral zavod, ne dosega rezultatov, srečujejo se tudi s pomanjkanjem kadra, kar menda, vsaj tak občutek dajejo njihovi zapisi na forumih in družbenih omrežjih, občutijo tudi bolniki, iztrošeni sta tudi stavba in medicinska oprema. A omenjene številke so, če jih povežemo z dolgovi od prej, še višje – šempetrska bolnišnica ima tako od več let nakopičene za skoraj 17 milijonov evrov kumulativne izgube, dobrih deset milijonov evrov pa znašajo zapadle obveznosti do dobaviteljev.
Minister ni bil zadovoljen
Bolnišnico je zaradi stanja, v katerem se je znašla, poleti obiskal minister za zdravje Aleš Šabeder. Od vodstva je zahteval dosledno izvajanje ukrepov in morebitne nove sanacijske poteze. »Sprejeti bo treba še dodatne ukrepe in začeti intenzivno izvajati že sprejete sanacijske ukrepe, da bomo stanje ublažili oziroma se bodo začeli kazati pozitivni trendi,« je dejal takrat. Opozoril je tudi na delež realizacije, ki je najnižji med vsemi slovenskimi bolnišnicami. Temu primerno je finančno stanje – po ministrovih besedah je resno. »Vzroki so različni, od neaktivnosti nosilcev ukrepov, verjetno tudi nosilcev posameznih področij. Eden izmed ključnih vzrokov, ki ga je vodstvo tudi izpostavilo, je finančno stanje, ki ga je prevzelo v bolnišnici, torej neka slaba dediščina preteklosti. Finančni rezultati preteklih let so verjetno vprašljivi, tako da ne vem, kje naj sploh začnem naštevati vse probleme,« je poleti v Šempetru pri Gorici zaskrbljen dejal Šabeder.
Od tedaj se je na Goriškem nekaj kuhalo. Šušljalo se je, da bo morda moral oditi takratni direktor, kar se je potem tudi zgodilo. Predvsem pa je zanimiv razplet. Če se je dolgo ugibalo, kdo bi lahko nasledil Rijavca in postal že četrti vodja te zdravstvene ustanove v petih letih, najbrž nihče ni pomislil nanj ... Pravzaprav ga je, da bi prišel pomagat reševati stisko bolnišnice na severnem Primorskem, povabil kar minister Šabeder: gre za mag. Radivoja Nardina, sicer aktualnega direktorja izolske bolnišnice. Vršilec dolžnosti je postal za leto dni.
Bo zmogel oboje?
Kaj imata skupnega obe bolnišnici, poleg zdaj istega direktorja seveda? Tako kot šempetrska se je tudi Splošna bolnišnica Izola (SBI) znašla v postopku sanacije, a je uspelo Nardinu slednjo skupaj s svojo ekipo popeljati iz rdečih številk in vzpostaviti sodoben regijski medicinski center, medtem ko se bolnišnica v Šempetru pogreza v dolgovih. Zdaj se pričakuje, da se bo izolska zgodba ponovila na Goriškem. »V podobnem stanju je bila izolska bolnišnica pred petimi leti, ko sem prevzel njeno vodenje,« je ocenil Nardin.
A to, da je sprejel vodenje še ene bolnišnice, je dalo močno misliti svetnikom izolskega javnega zavoda. Ti so se spraševali, kako bo lahko sedel na dveh stolčkih, saj bo bolnišnici vodil vzporedno. Svet zavoda SBI je tako na redni seji konec oktobra od Nardina zahteval nekaj pojasnil. Pomiril jih je, da zaradi tega SBI ne bo »klecnila«. Izpostavil je, da bi lahko zdravstvena zavoda celo sodelovala. Pojasnila so očitno zadostovala, saj so mu potem izkazali podporo pri vodenju obeh primorskih bolnišnic.
