»V življenju imam veliko različnih vlog, a sebe seveda dojemam celostno. Vse to so maske, ne obrambne, ampak naši obrazi v različnih pozicijah. Človek se mi zdi čudo, da ima lahko toliko obrazov, kot igralka pa lahko vse te možnosti tudi izkoristim,« v svojem stilu z veliko navdušenja in obrazne mimike pripoveduje Iva: »Vedno sem fascinirana, ko nastane nov lik, koliko je v tem liku mene in obratno, ta kombinacija me vedno znova navdušuje. To je tudi to, do česar čutim strast, do raziskovanja vlog in sebe.«
Gledališče, poletje in film
Iva prizna, da je po poletju kar malce težko začeti, a zdaj se je sezona že na polno začela: »Morda je še težje, ko se približuje poletje, ko vsi komaj čakamo, da se sezona zaključi. Saj predstave igrati niti ni tako težko, je pa zelo naporno začeti študij nove igre, ko je sezona že v zaključku in čutiš celoletno utrujenost. Novo predstavo Dragi, doma sem!, v kateri igrava skupaj s Tjašo, smo začeli delati že v maju, prekinili konec junija in nadaljevali s koncem avgusta. Premiera je za nami, tako da smo zdaj že popolnoma uigrani,« pravi Iva, ki je kratek jesenski predah, ko na sporedu ni bilo njenih predstav, vzela za družinske počitnice v Rimu.
»Poleti, ko imamo vsi veliko časa, pa kdaj pride na spored snemanje kakšnega filma, a moram reči, da zdaj že malo gledam, kaj mi je všeč, in ne rečem avtomatično ja - samo zato, ker je malo možnosti za vloge v filmih. No, če sem iskrena, bi si želela, da bi bila takšna izbira, da bi lahko rekla ne, po navadi rečem ja,« se zasmeji Iva, ki pa za snemanje dolgih serij enostavno ne najde časa:
»Priznam, da med vsem igranjem v gledališču in snemanji zelo rada vsak dan vidim tudi otroka in moža, zato dobro premislim, preden sprejmem dodatno delo.«
O stresu in zdravju
Aljoša Bagola, Ivin mož, bo v teh dneh izdal knjigo, v kateri govori tudi o izgorelosti, kako pa se z njo spopada njegova žena, ki ima zelo dinamičen urnik in je ves čas pod budnim očesom javnosti: »Ta stres, povezan z igro, pripravo na vloge, tega poznam in ga obvladam. Veliko bolj so zame stresni izredni dogodki, na primer teden, poln večernih dogodkov in sprejemov, kot na primer za fatalno žensko. Ne govorim v slabem smislu, a take stvari so zame večji stres kot nastopanje na odru. Ko je vsega preveč, pa seveda tudi jaz začutim preobremenjenost in to tudi povem; da ne zmorem. To sem se naučila, ne želim iti preko sebe.«
Poleg vseh obveznosti pa mora Iva, igralka, mama, žena … skrbeti tudi zase, za svoj videz in zdravje.
»Prvobitno je, da skrbiš zase, potem lahko tudi za druge. Hčerka je zdaj prvošolka, se pravi še dodaten stres. Na neki točki sem bila zelo utrujena, brez energije, začela sem celo pozabljati besede, kar za igralko seveda ni ravno fino. Potem sem malo raziskala stvari, popolnoma spremenila prehrano, saj sem spoznala, da sem intolerantna na veliko stvari, in v letu in pol se je moja zdravstvena slika zelo spremenila, na boljše seveda. A seveda moram imeti za dobro počutje konstanten ritem, vsak dan delam jogo, občasno tečem. Pomagam si tudi z alternativno medicino, zelo težko pa bi se tako hitro k sebi spravila brez infuzij nutrientov, ki so pravi koktajli pomembnih snovi, vitaminov, mineralov. Mislim, da premalo ljudi pozna te stvari in bi tak »koktajl« marsikomu pomagal k boljšemu zdravju. V tujini je to že skoraj normativ za ljudi, ki delajo zvečer, pa športnike, menedžerje.«
A tako kot je Iva dosledna pri prehrani in gibanju, je dosledna tudi pri lenarjenju: »Pri meni so sami ekstremi. Ko se odločim, da sem lena, sem res lena in se mi ne ljubi čisto nič.«
Med pogovorom o lenobi se nama je pridružila Ivina soigralka in prijateljica Tjaša Železnik in ji takoj čestitala za laskavi naslov ženske leta, ki ga podeljuje revija Elle, ter za kandidaturo za fatalko leta, ki jo podeljuje revija Avenija.
»Ja, pred sto, no, pred 15 leti sem bila tudi jaz fatalka. Ampak priznam, da se nisem dobra znašla v tej vlogi,« se je takoj vživela v ženski pogovor Tjaša.
Prijateljici
»S Tjašo sva v resnici prijateljici, tega ne igrava,« se zasmeji Iva, Tjaša pa doda: »Razen na začetku kariere, nimam kakšnih slabih izkušenj s kolegicami. Mislim, da smo igralci in tudi igralke med seboj kar prijatelji. V ljubljanski Drami pa se spomnim, da smo na začetku kariere mlajše igralke zavrnile režiserjevo prošnjo, da bi slekle modrčke, ker se nam to ni zdelo potrebno, in s strani starejših igralk je bil takrat zelo velik pritisk in niso podprle naše odločitve. Takrat me je to ravnanje začudilo, saj sem imela vedno občutek, da moramo ženske, igralke držati skupaj. Posebno v našem gledališču se mi zdi, da zares vlada fina, prijateljska atmosfera, da smo zelo povezani, seveda pa ne moreš imeti z vsemi enakega odnosa. A lahko rečem, da so moje najboljše prijateljice igralke.«
Iva in Tjaša pravita, da jima je všeč ta bolj sodobni videz gledališča, predstave, da sta res ponosni, ker prihajata z MGL-ja, saj pohvale dobivata tudi od kolegov iz drugih gledaliških hiš: »Res delamo predstave na nivoju, a z zelo sodobnim pristopom, ki pritegne tudi mlade. Prav posebej moram pohvaliti muzikal Addamsovi, ki je vrhunski, čeprav sama ne nastopam v njem, saj ples in petje nista moji močni orožji,« je poštena Tjaša. Igralki imata enako stari hčerki in sta skupaj tudi »vozičkali«: »Oja, hčerki radi prideta v gledališče, vse se jima zdi zanimivo tukaj. Jaz pravim, da naši otroci kar preveč radi hodijo v gledališče.«
Dragi, doma sem! in #jaztudi
Tjaša in Iva obe igrata v predstavi Dragi, doma sem!, ki se ukvarja z aktualno temo feminizma in gibanja #jaztudi, ki je razburkalo javno mnenje in najglasnejše so bile prav igralke.
»S kolegi zares nimam slabih izkušenj, mislim, da je tukaj bolj vprašljiv odnos režiser - igralka,« pravi Iva, a Tjaša hitro doda: »Jaz imam kar nekaj takih izkušenj, ki bi jih lahko dala v to kategorijo, nadlegovanja in na neki način kazanja moške moči. Ne govorim o nasilju in posilstvih, ampak o odnosih in stavkih, ki se ne bi smeli zgoditi in izreči. Kar nekaj neprimernih situacij se spomnim. Zdaj govorim o svojih izkušnjah, ko je nekdo nekaj počel, ker je imel moč. No, zaradi tega pa seveda nisem travmatizirana. Ne znam pa si predstavljati, kako je to na primer v Hollywoodu, ko ti lahko ena vloga spremeni življenje in ti lahko režiser omogoči zelo velik preskok naprej v karieri.«
Igralke in staranje
»Seveda razmišljaš o staranju. Če ne drugega, se ne morem tako hitro skloniti po igračo, kot sem se lahko pred petimi leti. (smeh) A po drugi strani se v sebi počutim zelo dobro in mlado. Počutim se, kot da bi jih imela 25, a ko grem mimo ogledala, mi to vendarle pokaže pravi obraz. (smeh) Sreča je, da z leti tudi slabše vidimo, tako da nas tudi narava malo zaščiti,« se malo pošali Iva, a Tjaša hitro doda: »No, tudi družba že ljudi, posebno ženske tam po 40. letu, opredeli za stare. Čeprav gre morda zdaj res malo na boljše, saj je zdaj veliko žensk, ki lahko rečejo, stara sem 50 let in še vedno dobro izgledam. Je pa res, da morajo ženske izgledati vrhunsko. To pa je pritisk. Vse moramo paziti, moramo biti suhe, ves čas urejene, lepe, to pa zna biti včasih kar malo naporno.«
»Absolutno nisva brezbrižni do svojega videza, paziva, kaj jeva, da se gibava, se čemu tudi odpoveva. To lahko trdim kar za obe. Malo zaradi poklica, malo pa tudi zaradi tega, ker pač taki sva, radi dobro zgledava,« pravi Tjaša, prijateljica pa doda: »Je pa zelo slovensko, da neradi kaj priznamo, se pohvalimo, ali bognedaj rečemo, da dobro zgledamo. Pristna slovenska lažna skromnost. (smeh) Če se dobro počutim, lahko tudi z gotovostjo priznam, da dobro zgledam. Seveda pa to ni vse, to je le en del celote, le del mene.«
Mladostna Tjaša, ki kot nekdanja atletinja svojo vitko linijo in kondicijo še vedno najraje vzdržuje s tekom, telovadbo in poleti tudi s kajtanjem, pa pravi, da ji prav godi, ker v gledališču velikokrat igra junakinje, ki so veliko mlajše od nje: »Moji kolegi so zelo prijazni, tako da ni slabo.«
»Samo enkrat sva se šli skupaj razvajati, a je bilo zelo luštno. Privoščili sva si tudi maski iz polžje sline, in ko sva se vrnili med kolege, sva bili sveži in spočiti, in kolegi so to opazili. Vzeli sva si čas zase.«
Iva Krajnc Bagola trenutno igra kar v nekaj predstavah v MGL-ju, seveda pa največkrat v novi Dragi, doma sem! in v muzikalu Addamsovi. Zdaj sem imela premiero filma Vsi proti vsemu, v Rimu bo premiera Filma Ne pozabi dihat, Martina Turka. Letos sem snemala še z italijansko produkcijo, film Angel zidov, v katerem je imel glavno vlogo znani francoski igralec Pierre Richard, a ne vem, kdaj bo premiera.«
Poudarek: Tjaša Železnik se trenutno intenzivno pripravlja že na novo predstavo Ker vem, da je res, ter mimogrede malce šaljivo pove: »Trenutno nimam kakšnih filmov v igri, no, razen manjše vloge v filmu Tutto il mio folle amore, ki je bil ravnokar na festivalu v Benetkah. A to je bila zares majhna vloga.«
