Odslej se stranka imenuje Delavska stranka, po novem pa jo bo vodil Aleš Hoge. Po besedah dosedanjega predsednika Franca Žnidaršiča, ki tokrat ni kandidiral, so z današnjimi volitvami organe stranke precej pomladili. V organih stranke bo delovalo tudi precej več žensk kot doslej. Po novem bosta tudi dve od treh podpredsedniški mest zasedali ženski.
Za predsednika stranke so danes izvolili Aleš Hogeta, ki je sicer med drugim eden podpredsednikov Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) Slovenije. Žnidaršič je izrazil zadovoljstvo, da so dobili mlajšega kandidata, saj je skrajni čas, da stranko večinsko vodijo mladi. Kot je dejal, je bila stranka ustanovljena za aktivni del populacije, zato tudi ni prav, da bi jo vodil upokojenec, kar je tudi razlog, da se sam za predsedniško mesto ni potegoval.
Kot je še pojasnil, so na kongresu sprejeli tudi sklep, da mora stranka storiti vse, da poveča članstvo iz aktivnega dela populacije in nezaposlenih, na drugi strani pa se mora povezovati s sorodnimi zunajparlamentarnimi strankami, pa tudi organizacijami civilne družbe, v katerih bi lahko našli dobre kandidate za volitve v državni zbor, ne glede na to ali bi se ti strankarsko vezali ali ne.
Dopolnitve programa
Stranke je na kongresu sprejela tudi dopolnitve programa. Po Žnidaršičevih besedah se med drugim zavzemajo za bolj transparentno upravljanje skupnega premoženja države in nasprotujejo razprodaji preostanka skupne lastnine. So za takšen sistem delovnopravne pravne zakonodaje, ki vključuje sodelovanje delavcev pri upravljanju, obvezno delitev dela dobička, notranje lastništvo, zadružništvo in kooperative, pa tudi za več oblik neposredne demokracije, vključno s participativnim proračunom na ravni države in občin. Prav tako se v stranki zavzemajo za prepoved agencijskega dela in menijo, da bi prekariat morali zmanjšati na minimum, v prvo vrsto pa postavati prizadevanja za reševanje položaja mladih.
Stranka podpira spremembo volilnega sistema, je za spremembo zakona o referendumu, za nadzorovan izstop iz Nata in proti pošiljanju slovenskih vojakov na misije, ki ne pomenijo neposredne obrambe domovine. Med cilji iz njihovega program so tudi ohranitev okolja in spoštovanje okoljskih standardov, zaščita vodnih virov, ki ne smejo postati zasebna lastnina ali biti prodani tujim lastnikom, je še povzel Žnidaršič.
