Eno izmed področij, s katerimi se ukvarjajo ekologi po vsem svetu, je ravnanje z odpadki. So stranski produkt industrializacije in potrošniško usmerjene družbe, hkrati pa tudi velika poslovna priložnost za posameznike in po drugi strani skrb vzbujajoč okoljski problem. Otroke že v vrtcu učijo, kako odpadke ločevati. Tudi zavest odraslih glede ravnanja z odpadki se je v minulih dveh ali treh desetletjih bistveno spremenila. Skozi leta so se uveljavili sistemi zbiranja in odvoza, obdelave, predelave in odlaganja. Čeprav naj bi tudi za odpadke veljal sistem sledljivosti (kot recimo pri pridelavi hrane), pa se sledi za njimi zelo hitro izgubijo. Deklarativno je tako, da se ločeno zbrani komunalni odpadki predelajo in znova uporabijo. Ostali odpadki se predelajo, iz njih se izloči še uporabne snovi, ostanek tega ostanka pa odloži na odlagališčih. A v resnici sistem ne deluje čisto tako. Smetarska podjetja so v večini veliki trgovci, ki s smetmi trgujejo, jih vozijo sem in tja. Ne samo med državami, temveč tudi med celinami. Slovenija pri tem ni izjema.
V državo in iz nje letno milijon ton odpadkov
Iz Slovenije se je lani izvozilo dober milijon ton odpadkov. Enako količino so jih tudi uvozili.
Pred 15 leti (2003) se je številka uvoza in izvoza odpadkov gibala okrog 200.000 ton. Uvoz je nato strmo naraščal in že leta 2007 znašal okrog milijon ton, izvoz je rasel nekoliko počasneje in številko milijon presegel lani. V Sloveniji smo v minulih 15 letih letno v povprečju pridelali med pet in šest milijonov ton odpadkov. Rekordna leta so bila 2006–2009 (tudi do 6,8 milijona ton letno). To je bil čas, ko je Slovenija beležila visoko gospodarsko rast. Lani je v državi nastalo milijon ton komunalnih odpadkov, vseh nastalih odpadkov je bilo dobrih šest milijonov ton. To pomeni, da je bilo za pet milijonov ton kosovnih, gradbenih, industrijskih, nevarnih in drugih odpadkov.
Čez 30 let v oceanih več plastike kot rib
»Posledice današnjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo, nato pa zavržemo, je mogoče videti na obalah in v oceanih po vsem svetu. Plastični odpadki čedalje bolj onesnažujejo oceane, v njih pa bo po nekaterih ocenah do leta 2050 več plastike kot rib. Plastika ne onesnažuje zgolj obale, temveč ogroža tudi morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano. Če zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, v njihov organizem lahko zaidejo strupena kemična onesnaževala. Ljudje plastiko zaužijejo prek prehranske verige. Kako to vpliva na njihovo zdravje, še ni znano. Na ravni EU se predlaga popolna prepoved plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so že na voljo nadomestni proizvodi iz drugih materialov. Sem sodijo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače in palčke za balone. Poslanci so na seznam dodali tudi proizvode iz oksorazgradljive plastike in posode za hitro prehrano iz polistirena. Cilj je, da se do leta 2025 za 25 odstotkov zmanjša uporaba posode za hrano ter za 50 odstotkov uporaba cigaretnih filtrov, ki vsebujejo plastiko. Prav tako naj bi se do leta 2025 zbiralo plastenke za pijače (prek shem za vračilo kavcije),« med drugim navajajo v Evropskem parlamentu.
