Mirna Reynolds pravi, da je danes popolno nasprotje Mirne Reynolds, ki smo je bili vajeni pred leti. Iz debelušne punce, ki je prepevala dvoumne pesmice, se je prelevila v zrelo in samozavestno žensko, ki jo odlikujeta glas in stas.
Mirna, po desetih letih se vračaš na sceno …
Tako je, skoraj 10 let mineva od takrat, ko sem svojo pevsko kariero pospravila v predal. Saj sploh ne morem verjeti, da je minilo že toliko časa. Po eni strani se mi zdi, da sem še včeraj stala na odru, po drugi pa sem vmes doživela že toliko stvari, da še dobro, da sem jih lahko stlačila v teh 10 let. (smeh)
Zakaj tako dolg premor in kaj vse si vmes počela, razen tega, da si postala mama?
Premor zato, ker se včasih stvari ne da popraviti drugače, kot da narediš čisto pravi rez. Zakaj tako dolg? Ne vem, čisto nenačrtno. Vmes se je pač zgodilo življenje in sem se prepustila njegovemu toku… Vmes sem živela v Nemčiji, se potepala po moji ljubi Aziji, nazadnje pa se za nekaj časa ustalila v Kambodži. Vmes sem sprejela samo sebe in se začela imeti rada. Vmes sem zajemala življenje s polno žlico in se uspešno ognila obžalovanju, ki se ga tako zelo bojim. Vmes se mi je stopilo 30 kilogramov. Vmes sem prišla v srednja leta in se začela zavedati, da mladosten videz in zdravje nista več nekaj samoumevnega. (smeh) Vmes me je, zdaj že 5 let star fant Luca, naučil, kaj pomeni brezpogojna materinska ljubezen. Če potegnem črto, vmes sem bila živa. In kaj je še lepšega kot to, da si zares živ dokler si živ? (smeh)
Kaj te je premamilo, da si spet začela peti?
Če si za nekaj zares rojen, potem želja po tem vedno ostane v tebi. Tudi v meni je ostajala, samo malo sem jo pospravila v predal. A bila je na varnem in vedno sem vedela, da ga bom nekoč, ko bom začutila, da je pravi čas, spet odprla. In zdaj je pravi čas.
Kakšni so tvoji načrti glede glasbene kariere?
Čim več dobrih pesmi. Čim več nastopov. Čim več trenutkov, ko se s svojo glasbo ali pa z vsem tem, kar sem kot oseba, lahko dotaknem drugih ljudi … jih navdihnem, razveselim, pomagam prebroditi trenutke življenja. Veste, glasba so čustva in izvajalec je tu, da ta čustva prenese na druge in jim skozi glasbo da, kar v tistem trenutku potrebujejo. To je tisto pravo poslanstvo pevcev, smo kot nekakšni prevodniki. (smeh) Moj plan je stati na odru, dokler ne crknem! (smeh)
