Zakon o stavki sicer določa omejitve za zaposlene pri delodajalcih in organizacijah, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena, med katere spadajo tudi policisti. V primeru stavke morajo tako zagotoviti »minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij«, kot je zapisano v zakonu. Policisti morajo ob tem poskrbeti za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
Nezakonito?
Ministrstvo za notranje zadeve je ob napovedi začetka stavke policistov februarja sprejelo akt o stavki, ki določa njihove obveznosti. Sindikat je zaradi akta vložila tožbo na delovno sodišče, pri čemer poudarjajo tri nepravilnosti. Ker bi moralo ministrstvo po prepričanju sindikata te naloge določiti skupaj z njimi, je akt po njihovi oceni nezakonit. Poleg tega je ministrstvo z njim omejilo tudi možnost stavkanja za zaposlene v uradniškem in strokovnotehniškem delu ministrstva in policije. Tako akt o stavki pravico do stavke omejuje celo zaposlenim v plačni skupini J, kamor med drugim spadajo čistilke.
»Gre na primer za uradnike na ministrstvu in v prekrškovnih organih, čistilke, mehanike in računalničarje,« je pojasnil član izvršnega odbora sindikata Alen Pečarič in dodal, da gre za zaposlene, ki ne izvajajo javnih pooblastil, zato za njih omejitev stavke ne more veljati.
Ministrstvo je ob tem po oceni sindikata določilo tudi preširok krog nalog, ki so jih zaposleni v času stavke dolžni izvajati. Največja operativna težava pa je, da niso konkretizirali niti, kaj je minimum delovnega procesa, tako da je to prepuščeno posameznemu vodji, je dejal Pečarič. S tem so zaposleni postavljeni v neenakopraven položaj, saj je delo, ki ga morajo opraviti v času stavke, odvisno od »dobre« volje nadrejenega.
Takšna omejitev stavke jemlje tudi moč policijskim stavkovnim zahtevam, zato ni nič čudnega, da se zaradi dolgotrajne policijske stavka vlada očitno ne obremenjuje preveč. Policisti so namreč letos začeli stavkati že 12. februarja, šele po treh tednih stavke se je vlada z njimi usedla za skupno mizo, nato pa sta policijska sindikata zaradi odstopa premierja Mira Cerarja 26. marca zamrznila stavko in jo nato nadaljevala prvega oktobra. Čeprav so vlada in policisti v začetku novembra na pogajanjih sicer zbližali stališča, pravega napredka ni, saj so možje v modrem pred štirimi dnevi celo zaostrili stavko.
Zastarela zakonodaja
Ena izmed težav v zvezi z omejitvijo stavke je zakon, ki je bil sprejet že daljnega leta 1991. »Zakon o stavki je zastarel,« je prepričan Pečarič. Ob tem je Slovenija leta 1999 podpisala Evropsko socialno listino, ki pa jo v slabih dveh desetletjih še vedno ni vnesla v svojo zakonodajo. Kljub temu so določila listine za Slovenijo obvezujoča.
Na listino se je v nekaterih sodbah sklicevalo tudi slovensko vrhovno sodišče. »Omejitve stavke temeljijo lahko le na členu G MESL (Evropska socialna listina, op. p.); te pa so predvidene le v primerih, ki so določeni z zakonom in so v demokratični družbi nujne za zaščito pravic in svoboščin drugih ali za zaščito javnega interesa, državne varnosti, javnega zdravja in morale,« je že leta 2014 ugotavljajo vrhovno sodišče.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali država denimo brez snažilk, mehanikov in računalničarjev na ministrstvu za notranje zadeve ne more zagotoviti pogojev za življenje in delo občanov. Če to drži, bi si prav gotovo že samo zaradi tega zaslužili plače, višje od minimalnih.
