Slovo od pokojnika je za svojce zelo težek trenutek. Še težje je, ko pokojni umre v tujini in je na posmrtne ostanke treba čakati več dni, tednov ali celo mesecev. Prvi korak je urejanje dokumentacije. »Osnovni dokument, to je prijava smrti z navedbo vzroka, je v vsaki državi obvezen. Izpolni jo zdravnik – mrliški oglednik. Točnega vzroka smrti v nekaterih državah niti ne izdajo, saj gre za varstvo osebnih podatkov. Nemalokrat se zgodi, da pokojnika v Sloveniji ne moremo upepeliti, če točnega vzroka smrti ne poznamo. V tem primeru se zna zgoditi, da se pri nas opravi obdukcija pokojnega,« pravi direktorica velenjskega podjetja Pogrebne storitve Babajić, Elvina Babajić.
V preteklosti je prevoz potekal večinoma z avtomobili, zdaj narašča število prevozov z letalom.
Zapleteni in dolgotrajni postopki
Se pa v praksi pojavi še en problem. »Velikokrat je vzrok smrti nečitljiv ali napisan v uradnem jeziku te države. Je pa res, da obstaja internacionalna klasifikacija bolezni (ICD), ki jo je v sodelovanju z različnimi mednarodnimi zdravstvenimi centri razvila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Če so kode napisane na vzroku smrti, jo lahko naš zdravnik, ki izda dovoljenje za upepelitev, preprosto razbere. V praksi se na žalost kaže, da te klasifikacije ne uporabljajo povsod,« pove Babajićeva.
1500 evrov stane prevoz posmrtnih ostankov iz Hrvaške.
Na podlagi prijave smrti in vzroka smrti se vpiše smrt v register o smrti. Pridobijo se mednarodni mrliški listi. Nekatere države so podpisnice mednarodnih sporazumov, zato mednarodni mrliški listi veljajo tudi pri nas in jih ni treba posebej prevajati. V nasprotnem primeru je treba overiti navaden mrliški list na sodišču (apostille) ter opraviti nadoveritev na ministrstvih za pravosodje in zunanje zadeve. Nato sledi prevod v angleščino. Po tem je na vrsti pridobivanje posmrtnega potnega lista tiste države, v kateri je oseba umrla. Ta dovoljuje, da krsta lahko zapusti državo. Nato se pridobi še posmrtni potni list države, kjer se bo opravil pokop. Po navadi ga izstavi slovenska ambasada oziroma konzulat. Velikokrat pa se zgodi, da ambasade v državi, kjer se je smrt zgodila, ni. »Potem se obrnemo na najbližjo oziroma tisto, ki pokriva območje,« pojasni Babajićeva.
Če je o smrti pokojnega uvedena policijska preiskava, je največkrat že v tujini opravljena obdukcija, truplo pa se nato vrne svojcem. Če ni opravljena identifikacija ali so na telesu spremembe, ki jo onemogočajo, pa se lahko postopki zavlečejo tudi za mesec dni ali več.
Zavarovati pokojnikove posmrtne ostanke
Med prevozom je pokojnikove posmrtne ostanke treba skrbno zavarovati, pa tudi vozila, s katerimi se izvajajo mednarodni prevozi, morajo imeti ustrezna dovoljenja. »Za opravljanje prevoza krste potrebujemo ustrezno pogrebno vozilo (atestirano). V tujini so veliko bolj napredni glede zagotavljanja ustreznosti standardov pogrebnih vozil. Če želimo opravljati prevoze iz Francije, moramo naša vozila odpeljati tja, da jih pregledajo in izdajo dovoljenje. To moramo podaljševati vsako leto. Pri prevozu z letalom je treba krsto zaviti v posebno folijo, dati letalsko vrečo ali lesen zaboj, da se ne vidi.«
Če se pokojnika prevaža z avtom čez več držav, je treba pridobiti posmrtne potne liste vseh držav, ki jih truplo prečka; v primeru letalskega prevoza zgolj začetne in končne države.
Upepelitev
Možno je tudi, da se pokojnega v državi, kjer umre, upepeli. Če seveda v državi obstaja krematorij, marsikje ga namreč nimajo. »Za upepelitev poskrbimo mi. Postopek je podoben kot v Sloveniji, razlika je v času trajanja upepelitve, ki je lahko tudi do tri tedne. V večini držav je cena višja kot v Sloveniji, v Zagrebu je nižja. Cena prevoza posmrtnih ostankov v žari je v primeru prevoza z letalom nižja – zaradi manjše teže. V cestnem prevozu sta ceni prevoza v krsti ali v žari podobni,« je razloži Babajićeva.
