Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je na slovesnosti ob obeležitvi eksplozije druge atomske bombe v Nagasakiju opozoril, da so države lani za vojsko skupno namenile več kot 1700 milijard ameriških dolarjev oziroma 1484 milijard evrov, kar je največ po koncu hladne vojne. Levji delež so po podatkih mednarodnega stockholmskega mirovnega inštituta namenile ZDA, ki so za vojsko zapravile 532 milijard evrov.
V primerjavi z letom 2007, ko je začela svetovna gospodarska kriza kazati zobe, so številne vojaške velesile začele zmanjševati razliko z ZDA v sredstvih, ki jih namenjajo oborožitvi. Vojaški hegemon ZDA je v tem času povišal sredstva za slabih 10 odstotkov, medtem ko je za daleč največji dvig med prvimi petimi vojaško najmočnejšimi državami poskrbela Kitajska, ki je obrambni proračun zvišala za kar 352 odstotkov, sledi Indija z 225-odstotnim povišanjem izdatkov za vojsko.
Satan 3300-krat močnejši
Ob gospodarski krizi, ki ji je zdaj sledila trgovinska vojna, je strah pred vojno večjih razsežnostih morda upravičen, saj države z jedrskim orožjem v zadnjih letih pospešeno posodabljajo svoj nuklearni arzenal. Osem jedrskih sil, ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, Pakistan, Indija, Severna Koreja, in Izrael, ki sicer uradno ne priznava lastništva jedrskega orožja, imajo trenutno po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva in stockholmskega mirovnega inštituta skupno 14.570 jedrskih konic.
To je sicer štirikrat manj, kot je bilo jedrskih bomb na svetu leta 1985, a se je po drugi strani močno povečala njihova moč. Prvi dve jedrski bombi, ki so ju Američani leta 1945 odvrgli na Japonsko, sta pravi mali pasji bombici v primerjavi z močjo današnjih. Ruska medcelinska raketa Sarmat, z Natovo oznako Satan, lahko dostavi jedrsko bombo moči 50 megaton. Toliko je bila sicer močna tudi doslej najmočnejša jedrska bomba z imenom Car, ki so jo Rusi preizkusili leta 1961. Slednja je bila kar 3300-krat močnejša od prvih dveh odvrženih jedrskih bomb na Nagasaki in Hirošimo, ki sta imeli moč »le« okoli 20 kiloton.
Za lažjo predstavo: če bi bombo Car sprožili nad slovensko prestolnico, bi takoj umrlo 410.000 ljudi, kar je posledica majhne poseljenosti države. Opekline tretje stopnje pa bi dobili prebivalci Celja, Tolmina, Divače in predmestja Celovca. Če bi na primer bomba padla na bolj poseljeno britansko prestolnico, pa bi v trenutku umrlo 5,7 milijona ljudi.
Slovenska vojska le palček
Medtem ko Združene države za vojsko letno namenijo dobre tri odstotke bruto domačega proizvoda, je Slovenija za vojsko lani namenila dober odstotek proračuna. Po vojaški moči se sicer Slovenija uvršča na 92. mesto na svetu. Glede na podatke spletne strani globalfirepower.com je moč Slovenske vojske nekje na ravni Ugande in Kirgizistana. Vse slovenske sosede imajo močnejšo vojsko, od držav nekdanje skupne države SFRJ pa imata le Hrvaška in Srbija močnejšo vojsko.
