Tabla, ki prepoveduje vstop na gramoznico Pleterje, kjer gramoz koplje Cestno podjetje Ptuj, v vročih avgustovskih dneh ni zaustavila številnih osvežitve in ohladitve željnih Spodnjepodravcev. Postavili so si senčnike, vrteli glasbo, plavali in supali, obkroženi z delovnimi stroji in kupi nakopanega gramoza. Prizor iz Pleterij ni osamljen. V Sloveniji je divjih kopališč vsaj toliko, kolikor je voda. Kopanje v njih ob vročih poletnih dneh pritegne številne Slovence, oblasti pa opozarjajo na nevarnosti takega početja. Kopanje na neurejenih kopališčih predstavlja tveganje za utopitev, saj tovrstna kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode.
Žalostna statistika
V naših vodah je letos utonilo že 12 ljudi. Zadnja tragična nesreča se je primerila na Bohinjskem jezeru na kopališču Ukanc. Kitajsko turistko je zagrabila panika, ko v vodi ni več čutila tal pod nogami. Življenje je izgubila kljub temu, da so ji nemudoma pomagali preostali kopalci, jo oživljali in je bila hitro prepeljana v UKC. Nesrečni dogodek priča o tem, kako hitro lahko pride do tragedije. A v času vročinskih valov vode hitro premamijo ljudi. Te dni jih ni malo, ki se odločijo tudi za to, da se ohladijo v vodah, za katere je znano, da niso primerne za kopanje. Tuji turisti nemalokrat za skok v vodo izkoristijo kar mostove v Ljubljanici, domačini pa se radi namočijo v Savi. Skakanje v Ljubljanico sicer z zakonom ni prepovedano, tako ga tudi policija ne more preprečiti. Nazadnje je kopanje v Ljubljanici z odlokom prepovedal mestni luški odbor leta 1965, od takrat kopanja v Ljubljanici ni dovolil ali prepovedal noben nov zakon. Veljavni odlok o določitvi plovbnega režima pa prepovedi plavanja oziroma skakanja v Ljubljanico ne vsebuje.
Nevaren skok v Ljubljanico
Jasno pa je, da tako skoke kot kopanje v Ljubljanici oblasti odsvetujejo. Vidljivost v reki je slaba in lahko bi se pripetilo, da bi se morebitni skakalec poškodoval na katerem od predmetov, ki so na rečnem dnu. Po reki poteka tudi dokaj gost promet s plovili. Poleg tega Ljubljanica, kljub znatnemu izboljšanju stanja, zdravstveno še vedno ni primerna za kopanje. Mestna občina Ljubljana sicer izvaja stalen in pogost nadzor nad kakovostjo vode, in čeprav je prisotnost bakterij enterokokov in E. coli, odkar je urejena kanalizacija na Rakovi Jelši, znatno zmanjšana, občasno še vedno preseže dovoljene vrednosti. Tako kot Ljubljanica za plavanje zaradi sanitarnih razlogov ni primerna Sava, kjer je mestna občina letos uredila plažo, ki pa je namenjena izključno sončenju. A to mnogih razgretih Ljubljančanov ne moti do te mere, da se ne bi, kljub nevarnosti, da staknejo črevesne težave, redno namakali. Enako je drugod po Sloveniji.
Čiste, a nevarne gramoznice
Poleg rek so zelo priljubljene gramoznice, saj je v njih izredno čista voda. Gre za podtalnico, ki na površje privre skozi številne filtrirne plasti. Konec julija je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano odvzel prvi vzorec za spremljanje kakovosti kopalne vode v severnem delu gramoznice Pleterje, ki smo jo omenili na začetku.
»Rezultati so idealni, odlični,« so sporočili z Občine Kidričevo. In res, glede na rezultate, ki so nam bili posredovani, je vsebnost enterokokov in E. coli, ki kažejo na morebitno prisotnost fekalij, nižja kot v smaragdni lepotici Soči. A ob tem na občini opozarjajo, da gramoznica ni urejena kot kopališče. »Obstaja namreč nevarnost utopitve in z rezultati nikakor ne želimo spodbujati kopanja v gramoznicah in na divjih kopališčih.«
Ljudje se pogosto ne zavedajo, da na videz mirna voda skriva veliko nevarnosti. Zaradi različnih nivojev gladine in podvodnih vrtincev so gramoznice izredno nevarne, še posebej za kopalce, ki so utrujeni ali pa so spili čašico preveč. Poleg tega se temperature vode v gramoznicah hitro nižajo in so poldrugi meter pod gladino tudi 10 do 15 stopinj nižje kakor na površju, kar povečuje možnost krčev. »Zelo nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice, tolmuni, valovi, skale, porasle z mahom in algami, spolzke brežine, nenadni zavoji in nepregledna mesta. Zapuščene gramoznice in vodni zbiralniki niso primerna mesta za kopanje,« opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso).
Urejena naslednje leto
Da gramoznica zaradi neurejenosti in seveda nevarnosti ni primerna za kopanje (pa to ljudje počnejo ob popoldnevih in menda tudi v obratovalnem času), se zavedajo tudi na občini, zato so pristopili k ureditvi približno 23 hektarov velikega severnega dela gramoznice, kjer se je črpanje gramoza končalo že pred leti. Urejeno kopališče naj bi bilo tako osvežitve željnim občanom na voljo že naslednje leto.
Urejena kopališča
Tistim, ki si želijo osvežitve v naravnem okolju, priporočamo, da si izberejo katero od naravnih kopališč, na katerih Arso izvaja nadzor kakovosti vode. Takih kopališč je v Sloveniji 48. Poleg tistih na Obali so tu še kopališča v Posočju, na gorenjskih jezerih in reki Kolpi. Natančen seznam najdete na spletni strani Arsa, ob tem pa tudi rezultate meritev kakovosti vode.
