Novice Svet24

Ob tej priložnosti so novinarji z njim spregovorili o njegovi priljubljeni temi in od njega med drugim izvedeli skrb vzbujajoče dejstvo. Zaradi globalnega segrevanja naj bi nekatere gobe, ki so bile še pred dvema desetletjema užitne, postale neužitne. Ali se lahko to zgodi tudi z našimi jurčki in drugimi užitnimi gobami, smo preverili pri slovenskem strokovnjaku, prof. dr. Francu Pohlevnu.

Roy Watling je začel proučevati gobe, ko o njih še ni bilo veliko znanega. V časih, ko je bilo treba iti v gozd z listom in pisalom ter zapisovati, kaj vse se tam najde. Takrat še ni bilo laboratorijev, v katerih bi gobe spoznavali na osnovi njihovih molekul. Je pa že obstajala mikologija, veda o glivah, ki je Roya izjemno privlačila. Tako močno, da se s tem področjem ukvarja še danes in je postal eden največjih poznavalcev gob na svetu. V vseh teh letih je opravil kar nekaj študij, najodmevnejša med njimi pa je bila njegova raziskava gob v tropih. V okviru te študije je med drugim proučeval vpliv globalnega segrevanja na tropske gobe. Ko so opazovali gobe, ki so jih zasadili pred 20 leti, so zaprepadeno ugotovili, da te niso več užitne. Nekaj se je zgodilo z njimi in razumeli smo sporočilo, je dejal. »Želijo nam povedati, da se dogaja nekaj slabega, hočejo nam poslati opozorilo, da to, kar počnemo, ni dobro. In da moramo o naravi vedeti več, da bi ji pomagali,« je pozval.

Revija Zarja

Lahko tudi v Sloveniji gobe naenkrat postanejo neužitne?

Zgodba o užitnih gobah, ki so postale neužitne, žal ni kakšna oddaljena pripoved, ki z nami nima nobene zveze. Zaradi onesnaženih tal s težkimi kovinami se na nekaterih območjih tudi pri nas že zdaj odsvetuje nabiranje šampinjonov, denimo. Tako jih ni priporočljivo nabirati v Mežiški in Šaleški dolini, tudi v Celjski kotlini bi bilo pametno dvakrat premisliti o nabiranju gob. Morda se zaradi težkih kovin v tamkajšnjih (sicer užitnih) gobah res ne boste zastrupili, tako da bi bruhali, imeli diarejo in druge znake zastrupitve z gobami. Se boste pa zato zastrupili s težkimi kovinami, ki lahko svoj davek v obliki raka, spremenjenega obnašanja (večje agresivnosti) in drugih hudih bolezni terjajo šele čez deset let ali več. O podrobnejših zdravstvenih tveganjih kopičenja težkih kovin v telesu tokrat ne bomo razpredali, saj smo o tem pisali že mnogokrat. Namesto tega smo raje preverili, kakšen vpliv bi lahko imelo globalno segrevanje na naše priljubljene gobe, ki jih vsako leto komaj čakamo in nam dajejo tolikšno veselje, ko jih odkrijemo sredi gozda.

Revija Zarja

Užitnost, odvisna od temperatur

Ali bi lahko gobe pri nas postale neužitne zaradi globalnega segrevanja, smo vprašali prof. dr. Franca Pohlevna z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ta je najprej poudaril, da temperature vsekakor lahko vplivajo na užitnost ali neužitnost gob. »Znano je, da je mušnica na območjih, kjer so temperature nižje (na primer v Sibiriji), užitna, pri nas pa je seveda strupena (v 2. svetovni vojni so se ruski vojaki pri nas z njo zastrupili, ker so bili od doma navajeni, da jo lahko jedo). Morda zaradi globalnega segrevanja tudi druge gobe s povišanjem temperature, kot na primer mušnica, postanejo strupene? Zgolj domnevam! Treba bi bilo raziskati. Z gojenjem gob pri različnih temperaturah bi z analizo njihovih strupov oziroma njihove vsebnosti to lahko dokazali. Gobe so še velik izziv za raziskovalce, zlasti na področju biotehnologije – mikotehnologije,« odgovarja in opozori, da okolje močno vpliva na gobe, saj te v podgobje intenzivno vsrkavajo škodljive snovi, ki ostanejo tudi v trosnjakih, ki jih zaužijemo.

Letos stokrat več gob

Možnosti, da bi tudi užitne gobe v Sloveniji postale neužitne, torej ne gre izvzeti. Kar je le še en dokaz več, kako velik je problem onesnaženega okolja. Gobe so ene izmed prvih v naravi, ki nas opozarjajo, da delamo narobe, in da bo treba nekaj spremeniti. Kaj je to, dobro vemo. Vprašanje je samo, ali smo pripravljeni kaj storiti. Lahko se prepiramo v nedogled, ali globalno segrevanje obstaja ali ne, ali pa se preprosto strinjamo, da je treba začeti bolje skrbeti za svoje okolje. Če tega ne bomo storili, bomo dolgoročno prisiljeni v veliko bolj radikalne spremembe, kot je zgolj ta, da nekatere gobe morda ne bodo več užitne. Medtem ko razmišljate, kako lahko že danes ukrepate, pa se le odpravite v gozd. Glavna gobarska sezona se morda še ni začela, a gobe kljub temu že rastejo, zatrjuje Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Gorje. »Tisti, ki vsako leto veliko hodimo po gozdu, smo tudi v preteklosti našli v takem času gobe, a jih je bilo tudi do stokrat manj kot to leto, ki je posebno zaradi pogostih padavin in ohladitev, kar v preteklosti ni bilo običajno,« še doda. Verjetno ob napisanem v zgornjih vrsticah ni treba poudarjati, da gobe nabirajte v neokrnjenih gozdovih in v normalnih količinah.

Jaka Koren

Nepredvidljive glive

Kljub temu da za zdaj vse kaže, da se lahko nadejamo obilne gobarske sezone, ki se začne nekje v septembru, prof. dr. Franc Pohleven pravi, da so gobe nepredvidljive, zato gobarske sezone ne smemo prerano napovedovati. Pustimo se torej presenetiti. A samo glede tega, kakšna sezona nas čaka ob koncu poletja. Pri uživanju gob pa raje ne dopuščajte presenečenj, saj so lahko ta sila neprijetna in celo smrtno nevarna. »Če je leto bogatejše z gobami, je po navadi tudi več zastrupitev. Najpogosteje se ljudje zastrupijo z zeleno mušnico, ki jo zamenjajo za zelenkasto golobico,« opozori Pohleven. Zato tudi tokrat poudarjamo: nabirajte samo tiste gobe, ki jih dobro poznate. In izkoristite tisto, kar nam (za zdaj še) ponuja narava.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.