V DZ v ponedeljek pričakujejo obvestilo predsednika države Boruta Pahorja o mandatarskem kandidatu, predvidoma v petek pa se bodo na seji uradno seznanili s tem, da Pahor v prvem krogu ni predlagal kandidata, saj nihče nima večine v DZ. Nato se bo začel drugi krog, v katerem bosta niti v rokah še naprej držala prvaka SDS in LMŠ.
Po 30 dnevnem roku nični izkupiček
V ponedeljek se izteče 30-dnevni rok prvega kroga iskanja mandatarskega kandidata po junijskih volitvah, v katerem ima kandidata pravico predlagati predsednik republike. Ta je po posvetih z vodji poslanskih skupin in potencialnima kandidatoma za predsednika vlade, Janezom Janšo in Marjanom Šarcem, ugotovil, da nihče ne uživa potrebne parlamentarne podpore za izvolitev.
S seznanitvijo DZ s Pahorjevo odločitvijo bo začel teči drugi krog iskanja kandidata za mandatarja, v katerem lahko poleg predsednika republike kandidata predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev. Za vložitev kandidature v drugem krogu imajo predlagatelji časa 14 dni.
Janša verjame v možnost oblikovanja stabilne koalicije s programsko različnimi strankami
Kot je razbrati iz pisma, ki ga je Janša poslal Pahorju, se sam mandatarstvu ni odpovedal. Zapisal je namreč, da obstaja možnost, da se potrebna večina za oblikovanje stabilne vlade lahko oblikuje v naslednjih tednih. Komunikacija s strankami je namreč po njegovih navedbah pokazala pripravljenost za preseganje razlik med programsko različnimi strankami.
V katerih programsko različnih strankah so izrazili pripravljenost za sodelovanje v njegovi vladi, ni razkril, prav tako pogovorov s SDS niso potrdili v nobeni od strank z levega političnega pola. Tako je znano le, da se je Janša nekajkrat sestal s predstavniki NSi, ki jim je tudi poslal osnutek koalicijske pogodbe, in s predstavniki SNS, s katerimi so po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča za sodelovanje v koaliciji že dlje časa dogovorjeni.
Janša je bil v soboto na taboru SDS v Bovcu kritičen do minule vlade in do koalicije, ki se poskuša oblikovati na levem političnem polu, češ, da ne sestavljajo oblasti, ker oblast že imajo, pač pa "sestavljajo novo Potemkinovo vas, neko novo kritje za to, da bo vse tako kot je bilo doslej". Bistveno boljša alternativa temu so zato za Janšo nove volitve, na katerih namerava SDS vnovič zmagati, "in to še z večjo razliko", je dejal.
Kot je poudaril, si želijo oblikovanja stabilne in učinkovite vlade. "Če nam to ne bo uspelo, bomo še malo počakali. Ne bo treba dolgo," je dodal.
Na Šarčevi strani pričakovati snubljenje Levice
Za oblikovanje vladne koalicije si bo tudi v prihodnje vendarle še prizadeval tudi Šarec, ki je v zadnjih tednih vodil pogajanja svoje stranke s SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS, a se je v začetku tega tedna NSi iz pogajanj umaknila. Tako se bodo že v torek sestali predsedniki preostalih petih parlamentarnih strank. Kot so v LMŠ pojasnili v petek, bodo nadaljevali pogovore, njihov cilj je oblikovanje koalicije, ki bo imela v DZ več kot 46 glasov, v igri pa je tako Levica.
S predstavniki Levice se je Šarec v preteklih tednih že pogovarjal o sodelovanju, in sicer predvsem o projektnem, za skupno mizo pa predstavniki drugih strank in Levice še niso sedeli.
V Levici so se sicer pripravljeni pogajati o koalicijskem sodelovanju z LMŠ, je ob robu seje izvršnega odbora stranke v petek sporočil koordinator Levice Luka Mesec. Pričakujejo, da se bodo pogajali pod enakimi pogoji, kot so veljali za NSi. Vztrajajo pri svojih predvolilnih ciljih in pričakujejo, da bo plod pogajanj koalicijska pogodba, ki bo sledila tudi njihovemu programu.
Se je pa Levica pripravljena pogovarjati tudi o projektnem partnerstvu po vzoru Portugalske. To pomeni, da bi lahko Šarčeva LMŠ s SD, SMC, SAB in DeSUS oblikovala manjšinsko vlado in bila izvoljena s podporo Levice, v zameno pa skupaj z Levico izpeljala tudi nekaj projektov, ki so del volilnega programa Levice.
Če še v tretjem krogu mandatar ne bo izvoljen, sledijo vnovične predčasne volitve
Ali bo torej Šarcu uspelo prepričati Levico in bo kandidiral za predsednika vlade oziroma ali bo kandidaturo vložil kdo drug, bo torej znano v prvi tretjini avgusta. Če tudi v drugem krogu nikomur ne bo uspelo dobiti 46 ali več poslanskih glasov, se lahko poslanci odločijo še za tretji krog. V njem je pri glasovanju o kandidatu dovolj navadna večina, čeprav si za zdaj na obeh straneh, kjer potekajo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, prizadevajo za širšo podporo v DZ. Obenem pa v večini strank tudi poudarjajo, da niso naklonjeni vnovičnim predčasnim volitvam, do katerih bi prišlo, če tudi v tretjem krogu kandidat za predsednika vlade ne bi bil izvoljen.
Tudi iz nekaterih strank, ki so na junijskih volitvah ostale pod parlamentarnim pragom, so ta teden prišli pozivi k oblikovanju vlade. V. d. predsednika SLS Primož Jelševar je poslance v pismu pozval k prizadevanjem za čimprejšnjo sestavo in čimprejšnji nastop učinkovite in trdne vlade in izrazil prepričanje, da bi bila "sredinsko oblikovana vlada ustrezen odgovor na mnoge izzive Slovenije v tem trenutku".
V stranki Solidarnost pa so pozvali stranke LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levico, naj storijo "korak, ki bo nad Slovenijo odgrnil zaveso teme, da bo sonce napredka zasijalo za vse ljudi, ki jim moramo omogočiti svoboden razvoj, dostojno življenje in jutrišnjo blaginjo z univerzalnim temeljnim dohodkom".
