Prebivalec Slovenije je v letu 2016 zavrgel povprečno 74 kilogramov hrane ali približno 0,2 kilograma na dan. Med odpadki je končalo 35 odstotkov užitnega dela hrane, torej takega, ki bi ga z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali, so ugotovili na statističnem uradu.
Medtem je bilo 65 odstotkov odpadne hrane takšne, ki je običajno neužitna, npr. olupki, lupine, kosti in koščice, ki se jih načeloma ne da zmanjšati.
Skoraj polovico, 46 odstotkov, vse odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. Ta odpadna hrana je sicer predstavljala 12 odstotkov vseh v letu 2016 v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.
Gospodinjstvom sledi dejavnost gostinstva in strežbe hrane, kjer so zavrgli 29 odstotkov vse odpadne hrane, proizvodnja hrana, kjer je med odpadki končalo 15 odstotkov vse odpadne hrane, ter distribucija in trgovine z živili, kjer so zavrgli 10 odstotkov vse odpadne hrane.
Največ odpadne hrane se je v letu 2016 predelala anaerobno v bioplinarnah (52 odstotkov) in kompostarnah (26 odstotkov). Odpadna hrana, zbrana kot del mešanih frakcij odpadkov, je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov (20 odstotkov), medtem ko sta bila z drugimi načini obdelana dva odstotka vse odpadne hrane.
