Pred dnevi se je vrnil iz Združeni držav Amerike, kjer je dosegel življenjski uspeh – Ljubljančanu je moral premoč priznati donedavni šampion, domačin Jose Caceres. Uroš Jurišič sprva sploh ni vedel, da se bo boril za pas v tekmovanju Titan FC, ki sodi med pet najboljših organizacij v Združenih državah Amerike, ki se bavijo z mešanimi borilnimi veščinami (MMA). A kaj hitro je začela krožiti vest, da se Caceres želi pomeriti s 25-letnim Ljubljančanom. Organizatorji so pod pritiskom – tudi slovenskim – na koncu le popustili.
Da si je želel pasu, ni skrival. O tem pričajo številne objave na družabnih omrežjih. Željo sta opazila tudi strokovna komentatorja, ki sta spremljala borbo. Ta ni trajala prav dolgo, le 94 sekund. Vse se je začelo z levim krošejem – dobro odmerjen udarec je dodobra načel nasprotnika, ga povezal z desnim overhandom, ki pa, kot je povedal Jurišič, najverjetneje ni zadel; sledila je tako imenovana giljotina, ki je v kali zatrla vsakršno upanje na zmago Američana.
Poseben, ker je neporažen
Slovenec je na včerajšnji tiskovni konferenci v ljubljanski telovadnici Jungle Gym, kjer je razkril svoje načrte za prihodnost, poudaril, da med borbo nikakor ne bi odnehal in da je bil pripravljen na vseh pet rund – na pet rund vojne, kot je temu rekel: »Tudi če bi mi roko zlomil, vem, da ne bi predal.«
Ljubljančan zdaj čaka na poziv UFC, alfe in omege tega športa. Če tega ne do v doglednem času, se bo novembra v Kopru pomeril s Hrvatom Ivanom Gluhakom, po Jurišičevih besedah v širši regiji zelo cenjenim borcem. Kako neizbežno se zdi vabilo, priča tudi dejstvo, da glava organizacije Titan FC ravno zaradi tega obrambe pasu zaenkrat sploh ne načrtuje.
Zmaga mu je odprla vrata za naprej, posebno težo pa nosi dejstvo, da je Jurišič neporažen – večino borb je zaključil v prvi rundi –, po takšnih borcih pa UFC še posebej skomina. Avgusta se vrača v Združene države Amerike v zavetje American Top Team, kjer se kali in ki se ponaša s priznanjem za najboljšo telovadnico na svetu. Kot je pojasnil, se tam na dan zamenja tudi po 200 profesionalnih borcev, »boljše ekipe si ne bi mogel predstavljati«. »Stvar je le v tem, da dlje kot si tam, več kot tam preživiš časa, bolj te sprejmejo, boljše pogoje dobiš. Zato je moj namen, da se tja preselim,« je razkril. Američani so Jurišiča sicer opazili na seminarju v Zagrebu, kjer so navezali stike. »Imel sem malo sreče, da sem bil ob pravem času na pravem mestu, a dolžnost vsakega borca je, da poskrbi zase. Kot mladinec sem cele noči iskal, kje se bodo odvijale amaterske borbe, vozil sem se na Madžarsko, v Srbijo, na Hrvaško, v Italijo. Borbe so, samo treba jih je najti.«
Prepričan je, da je pripravljen za vstop v UFC. Še pa je prostor za napredek – da bi prišel med prvo deseterico pa … »Vsi smo pripravljeni na težke borbe, zato je treba vse prvine borbe izpopolniti, kolikor se le da,« je včeraj zaključil Jurišič.