Medtem ko turiste, ribiče in turistične ponudnike skrbi, kaj bo z morjem, strokovnjaki mirijo, da gre za naraven pojav, ki ni škodljiv zdravju.
Morska biološka postaja Piran poroča, da je v okviru rednih tedenskih aktivnosti v slovenskem morju zaznala prisotnost sluzi v manjših dimenzijah in da jih stanje še ne skrbi, saj zapažene količine v našem morju ne pomenijo posebnosti.
Doktorica Nives Kovač, ki se na morski biološki postaji ukvarja s kemijo morja, poudarja, da gre v osnovi za naraven morski pojav, ki ni odvisen od onesnaženosti morja. »Sluzenje morja je naraven pojav sluzastih agregatov na morski gladini ali pa v globljih vodnih slojih, ki se včasih povežejo v več metrov velike površinske preproge ali podvodne oblake. Nastane zaradi delovanja planktonskih alg in bakterij, ki pod določenimi pogoji velik del proizvedene organske snovi izločijo v vodo. Ob delovanju še drugih dejavnikov se ta raztopljena organska snov preoblikuje v agregate,« pojasnjuje.
Lepljiva masa deluje kot filter – nase veže razne prosto plavajoče delce in s tem bistri morje, tako da so vidljivosti v globinah mnogo boljše.
Odbija turiste
Dodaja, da so trenutno v slovenskem morju prisotni večji skupki ali agregati (nekaj centimetrov), ki že predstavljajo sluzenje morja. »Glede na trenutno stanje ne moremo napovedovati, ali bo sluzi vse več ali pa bo ta izginila. Pomembno vlogo pri tem imajo med drugim tudi vremenski dejavniki. Močnejše nevihte bi recimo lahko sluz, ki jo v veliki meri tvori voda, v preostali snovi pa prevladujejo sladkorji, zato je tudi lepljiva, lahko 'razbile oziroma razgradile na manjše agregate,« pojasnjuje Kovačeva.
Dozdajšnje raziskave, kot je že uvodoma poudarila tudi naša sogovornica, sicer kažejo, da za človekovo zdravje sluz ni nevarna, je pa zaradi svoje lepljivosti odbijajoča za plavalce. Turistični ponudniki se zato bojijo, da bi, če se bo pojav v morju širil, to lahko negativno vplivalo na turistično sezono. Manj vabljivo morje namreč pomeni manj kopalcev.
S sluzjo imajo zdaj velike težave na Novi Zelandiji. Tamkajšnji mediji poročajo, da so gmote lepljive snovi vidne celo na satelitskih posnetkih Zemlje.
Kaj pa ribiči
V primeru povečanega sluzenja morjapa to ne bi vplivalo le na turizem, marveč tudi na ribiče, saj plavajoča lepljiva snov, ki se v globini nabere v ribiške mreže, lahko povzroči, da se zaradi povečane teže te lahko tudi pretrgajo. Doktorica Nives Kovač je za zaključek povedala, da se je eno obsežnejših sluzenj slovenskega morja zgodilo leta 2004. Podobno obsežno je bil pojav zaznan tudi v letih 1997 in 2000. Nekoliko manj sluzi pa je bilo v našem morju v letih 2010 in 2014.
