Na Agenciji RS za okolje (Arso) opozarjajo, da lahko predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji močno narastejo hudourniki in manjši vodotoki. Medtem ko se pri nas zdi, da se samo cedi z neba, pa ponekod po svetu beležijo rekordno visoke temperature. Strokovnjaki, ki jih je za raziskavo podnebnih pojavov najela evropska komisija, so prišli do skoraj šokantnih ugotovitev. Število smrti, ki so posledica izrednih vremenskih razmer, bi se v Evropi, če ne bomo omejili globalnega segrevanja, do konca stoletja lahko povečalo za 50-krat. Namesto okoli 3000 takšnih smrti bi jih letno lahko zabeležili do 152.000.
Naša soseščina najbolj ogrožena
Število žrtev bi bilo po najbolj črnem scenariju še posebej veliko v južni Evropi, kjer naj bi se število smrti zaradi globalnega segrevanja povečalo z 11 na milijon ljudi letno na okoli 700 na milijon prebivalcev vsako leto. Največ škode bodo povzročili vročinski valovi, ki naj bi terjali okoli 99 odstotkov življenj v primerih, povezanih z vremenskimi razmerami. Vremenskim pojavom bi bilo letno izpostavljenih 351 milijonov ljudi, potem ko jih je bilo v preučevanem obdobju okoli 25 milijonov letno. Sicer naj bi število smrti zaradi vročinskih valov poraslo za 5400 odstotkov, zaradi poplav na obalah za 3780 odstotkov, zaradi požarov v naravi za 138 odstotkov, zaradi poplav rek za 54 odstotkov ter zaradi neurij za 20 odstotkov. Zmanjšalo naj bi se le število žrtev zaradi mraza – za 98 odstotkov.
Leta 2005 je med pogrebom na Brezovici strela udarila v kovinski križ, ki ga je v rokah držal 62-letni moški. Zaradi posledic je umrl, še en občan pa je bil lažje poškodovan.
Pri nas bo krepko čez 40
Temperatura zraka v Sloveniji bo do sredine stoletja narasla za od 1,5 do 2,5 stopinje Celzija. »Porasti ekstremov pa so lahko precej večji – če imamo danes poleti ekstreme okrog 38 stopinj, lahko sredi stoletja pričakujemo temperature krepko čez 40 stopinj,« izpostavlja Mojca Dolinar z urada za meteorologijo. Dolinarjeva je povedala, da dvig temperature ne pomeni, da bo vsako leto toplejše, in da bomo še vedno imeli vmes hladnejša leta. Nihanje pa bo okrog vedno višjega temperaturnega povprečja. »Jugovzhodna Evropa kaže scenarije pogostejših in tudi daljših suš, lahko tudi enoletnih ali več,« pa opozarja Andreja Sušnik z oddelka za agrometeorologijo. Podnebne spremembe pa prinašajo tudi druge neposredne vplive – več podnebno spodbujenih migracij, več finančnih sredstev za sanacijo izrednih vremenskih dogodkov, geopolitična tveganja.
Nevihte in ubijalske strele
Koliko ljudi umre pri nas zaradi vremena? Poklicali smo Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Generalno policijsko upravo, vendar so nam sporočili, da v evidenci ne vodijo tovrstne statistike. Prejšnji mesec je na gradbišču poleg Postojnske jame strela ubila 32-letnega delavca, še dva pa hudo ranila. Strele in toča so tako letos kot prejšnja leta pokončale več glav živine. Strele so brez dvoma najnevarnejše v gorskem svetu, kjer povzročijo približno odstotek in pol smrtnih nesreč. Avgusta 1741 se je zgodila največja nesreča zaradi udarca strele v zgodovini Slovenije. Med nevihto je namreč udarec groma pokončal kar 59 romarjev, ki so se zbrali v cerkvi svetega Donata na pobočju Donačke gore.
