Drugo največje slovensko letališče naj bi se v prihodnjih letih širilo in tako postalo moderno in konkurenčno letališče, ki bo omogočalo pristajanje tudi večjih letal. Predvideno podaljšanje letališke steze naj bi omogočalo pretok milijona potnikov letno in pretovor v obsegu 50.000 ton letno.
V okviru projekta je predvideno podaljšanje vzletno-pristajalne steze tako, da bo končna dolžina steze znašala 3500 metrov. Ob tem je načrtovana tudi ureditev celotnega zračnega dela letališča z manevrskimi površinami, od stez, spojnic, ploščadi do servisnih poti in varnostnih območij.
Zaradi podaljšanja steze in s tem načrtovanega povečanega števila letal je potrebna izgradnja novih letaliških objektov, ki so nujni za tekoče obratovanje letališča. Na območju aerodroma naj bi med drugim zrasli novi terminali, hangarji, skladišče goriv in vadbeni poligon za gasilce. V skladu z novimi ureditvami naj bi se prav tako nadgradila meteorološka, radionavigacijska ter svetlobna oprema letališča.
Državni prostorski načrt za območje letališča bi moral biti po napovedih sprejet že maja, a je bilo to zaradi dodatnih arheoloških izkopavanj prestavljeno na september.
Vrednost investicije prenove letališča naj trenutno še ne bi bila znana, prav tako se še ne ve, kdo bo investitor. »Obstaja pa resen interes trenutnega lastnika Aerodroma Maribor – SHS Group,« pravijo odgovorni na občini. Pregled finančnih rezultatov mariborskega letališča sicer ne napoveduje velikih investicij ali svetle prihodnosti na tem območju.
Mariborsko letališče je lansko leto pridelalo dobrih 1,7 milijona evrov izgube in prepeljalo vsega 6000 potnikov. Kitajski lastniki namreč še vedno obljubljajo razcvet letališča, vendar naj bi bil po njihovi oceni pogoj za pozitivno poslovanje podaljšanje letališke steze, saj bi poltretji kilometer dolga pristajalna pista omogočala pristanke medcelinskih letal.
Jeseni javna obravnava prostorskega načrta
Trenutno poteka ravno priprava strokovnih podlag za okoljsko poročilo in študije variant. »Okoljsko poročilo bo predvidoma končano v avgustu, temu pa sledi tudi zaključek študije variant oziroma utemeljitve variante, predvidoma v septembru,« so pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu in dodali, da je za jesen načrtovana tudi javna razgrnitev državnega prostorskega načrta z javno obravnavo.
Največji delež stroškov za obratovanje mariborskega letališča poleg plač za 36 zaposlenih predstavlja plačilo mesečne najemnine državi v višini 95.000 evrov.
Imeli bi nadomestilo za trpljenje
Čeprav podaljšanje vzletno-pristajalne steze v dolžini 800 metrov proti avtocesti fizično ne posega v sosednjo občino Starše, pa se postavlja vprašanje negativnega vpliva na okolje. Načrtovana razširitev bo prav gotovo vplivala tudi na življenje občank in občanov Podravja, česar se v Staršah dobro zavedajo. Svetniki občine so se na junijski seji že seznanili s potekom projekta. »V tej fazi se izdeluje okoljsko poročilo in monitoring glede hrupa in drugih emisij,« je povedala Mojca Kacjan z občinske uprave.
Svetniki so sklenili, da se bodo povezali s preostalimi občinami in aktivno sodelovali pri projektu, medtem ko je Stanislav Greifoner poudaril: »Če je država sklenila, da bo to območje postalo velik logistični center, občine ne bomo mogli tega preprečiti. Prav pa je, da se preučijo vplivi na okolje in da nato zahtevamo maksimalno, kar lahko. Moramo nekaj dobiti v zameno, če bomo že trpeli.«
