Zadnje šolske dni so učenci prejeli sezname gradiv in potrebščin, ki jih potrebujejo v novem šolskem letu. In ti seznami so različno dolgi, tako bodo na primer starši devetošolcev OŠ Središče ob Dravi zgolj za delovne zvezke odšteli 121,50 evra, medtem ko bodo starši njihovih sovrstnikov na OŠ Benedikt odšteli le 14,90 evra. Razlika je torej kar 106,60 evra! Seveda se ob tem porodi vprašanje, kako lahko prihaja do razlik v številu delovnih zvezkov po osnovnih šolah, če imajo vse šole enak učni program. Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je odgovoril: »Zato, ker so poti do izpolnitve kurikularnih ciljev lahko zelo različne, učitelji pa avtonomni pri svojem delu.« Sicer pa so z OŠ Ljudski vrt odgovorili, da na izbiro uporabe delovnega zvezka pri posameznem predmetu vpliva mnenje učitelja o smiselnosti uporabe gradiva, delno pa tudi skupna cena delovnih zvezkov za posamezni razred. »Ne želimo, da je ta previsoka,« so pojasnili.
Šola mora upoštevati soglasje sveta staršev k skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Starši lahko izbor zaradi visoke cene zavrnejo in šolo pozovejo k ponovnemu izboru.
Starši lahko izbor zavrnejo
V osnovnih šolah velja, da je izbira odvisna od strokovne presoje učitelja ter kakovosti in uporabnosti gradiva kot učni pripomoček. Strokovni aktiv učiteljev torej predlaga ravnatelju seznam delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, ki jih bodo učitelji in učenci uporabljali pri pouku v prihodnjem šolskem letu. Učitelji avtonomno presodijo, katero učno sredstvo bodo uporabili za dosego ciljev iz učnega načrta. Ravnatelj pridobi pisno soglasje sveta staršev za skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv za posamezen razred oziroma letnik šole. Je pa ta možnost vplivanja po mnenju predsednika združenja ravnateljev slaba opcija, saj da nestrinjanje z gradivi zaradi cene nima nobene povezave s strokovnostjo.
In strokovnosti učiteljev zaupajo tudi člani sveta staršev v Osnovni šoli Središče ob Dravi. »Potrdili smo sezname, ki so nam bili predstavljeni. Zaupamo namreč presoji učiteljev in njihovi strokovnosti tudi zato, ker so delovni zvezki učencev izpolnjeni in ker so rezultati neobveznega nacionalnega preverjanja znanja pokazali, da se učenci iz naše šole uvrščajo nad slovensko povprečje,« je povedala predsednica sveta staršev Nives Imerovič. Števila gradiv z drugimi osnovnimi šolami niso preverjali, so pa z učitelji dogovorjeni, da se varčuje pri gradivih, ki niso obvezna. Iz OŠ Središče ob Dravi nam odziva žal ni uspelo dobiti.
»Usvojeno znanje ne raste s številom delovnih zvezkov«
V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) so za minulo šolsko leto zbrali in obdelali podatke s 119 šol iz 13 različnih aktivov (26 odstotkov slovenskih OŠ). Kot ugotavljajo, v splošnem trend izkazuje padanje stroškov za delovne zvezke, a opozarjajo, da so med osnovnimi šolami, celo med regijami, občutne razlike v številu in skupni nabavni ceni delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. Sicer pa so izračunali, da je skupna nabavna cena za vseh devet razredov skupaj v šolskem letu 2017/18 znašala povprečno 551 evrov (leto prej 585 evrov) ter je predstavljala zmanjšanje za 5,76 odstotka. Najvišja nabavna cena je bila 876,15 evra (leto prej 881 evrov, v šolskem letu 2015/16 pa 903 evre). Najnižjo ceno so v izteklem šolskem letu zabeležili pri vrednosti 304 evre.
V ZASSS so še ugotovili, da je bil strošek skupne nabavne cene delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv v šolskem letu 2017/18 najnižji od leta 2011.
