V Narodnem muzeju Slovenije so dopoldne predstavili okoli 3600 let staro bronasto bodalo z Iga, ki je bilo leta 1985 ukradeno iz muzeja in jim je zdaj vrnjeno. Bodalo je Interpol leta 2015 izsledil na dražbi v Londonu in obvestil slovensko policijo. Ker je postopek pregona zastaral, je bilo bodalo v Slovenijo vrnjeno po diplomatski poti.
Vrnitev bronastega bodala z Iga je prevzelo ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo Veleposlaništva RS v Londonu. Kot je povedal generalni direktor za zadeve EU na ministrstvu za zunanje zadeve David Brozina, je najprej potekala identifikacija bodala, nato je bilo le-to predano slovenskemu veleposlaništvu v Londonu. V Slovenijo so ga prepeljali prejšnji teden.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik je izrazila veselje, da je bilo bodalo z Iga vrnjeno muzeju. Kot je povedala, je bilo leta 1985 iz muzeja ukradenih 45 primerkov bronastodobnega orodja, nakita in orožja, tudi pričujoče bodalo. Večina je bila v lasti narodnega muzeja, pet pa jih je bilo iz Pokrajinskega muzeja Maribor.
Poudarila je, da je bila za to, da so bodalo z Iga po toliko letih lahko dobili nazaj, poleg izjemnega angažmaja vseh sodelujočih institucij tudi zelo pomembna skrbna dokumentacija, s katero so lahko dokazali, da gre za predmet iz njihovega muzeja.
Ugotavljanje avtentičnosti
Po besedah kustosa za prazgodovino v muzeju Petra Turka je bilo za prepoznavanje, da gre res za predmet, pred 33 leti ukraden iz njihovih zbirk, pomembno tudi to, da je bil že veliko krat objavljen. Opozoril pa je tudi na luknjici na bodalu, ki sta posledica zgodnjih metalurških raziskav v 60. letih minulega stoletja in ki sta bili po njegovih besedah prav tako predmet dokazovanja pri ugotavljanju avtentičnosti bodala in njegove pripadnosti narodnemu muzeju.
Bronasto bodalo po njegovih besedah izhaja iz drugega kolišča pri Igu, ki ga je tedanji kustos Deželnega muzeja za Kranjsko Dragotin Dežman raziskoval v letih 1876 in 1877. Najdbe iz tega kolišča so datirane v sredino 3. tisočletja pr.n.št., medtem ko je bodalo, skupaj z nekaj drugimi najdbami, za slabo tisočletje mlajše. Bodalo je izjemno tako zaradi odlične ohranjenosti kot tudi zaradi kombinacije klasičnega in redko nastopajočega okrasja.
Preiskava
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik je vrnitev bodala v izvorno hišo dokaz, da stroka in institucije znajo sodelovati in stopiti skupaj, ko je to potrebno.
Kot je povedala višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Uršula Belaj, je bila policija septembra 1985 obveščena o vlomu v Narodni muzej Slovenije. V sklopu preiskave je bil podan razpis iskanja ukradenih predmetov, po pridobitvi vse dokumentacije so bili predmeti vnešeni v Interpolovo bazo ukradenih umetnin.
Preko sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje so bili v stalnem stiku z Interpolom in do predmete ves čas ohranjali v njihovi bazi kot ukradene, kar je bilo ključnega pomena. Oktobra 2015 pa so iz Velike Britanije prejeli informacijo, da bo na dražbi v Londonu ponujeno bronasto bodalo; bodalo je kot ukradeno prepoznal Register ukradenih umetnin.
Na njihovo prošnjo je bilo bodalo umaknjeno z dražbe. S pomočjo strokovnega mnenja, ki so ga pripravili v narodnem muzeju, pa so potrdili, da gre bodalo, leta 1985 ukradeno iz omenjenega muzeja. Ker je postopek pregona zastaral, so v januarju 2017 predlagali, da se začne postopek vrnitve po diplomatski poti, je še povedala.
Bronasto bodalo z Iga je bilo sicer na londonsko dražbo dano kot del zbirke pokojnega britanskega zbiratelja. Ta je bodalo kupil leta 2005 na neki dražbi v New Yorku. Pri obeh prodajah pa so bili v katalogu ob bodalu navedeni lažni podatki, namreč, da izvira iz zbirke vojvodinje Mecklenburg, ki naj bi ga okoli leta 1900 podarila neki nemški plemiški družini, je še povedala direktorica muzeja Barbara Ravnik.
