Banka Slovenije v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja ugotavlja, da se je gospodarska rast v evrskem območju upočasnila, vendar razmere ostajajo stabilne in ugodne, saj se je kazalnik gospodarske klime ustalil na še vedno visoki ravni in signalizira nadaljnjo solidno gospodarsko rast.
Upočasnila se je tudi gospodarska rast v Sloveniji, vendar ostaja bistveno močnejša kot v evrskem območju. Prevladujejo domači dejavniki, saj rast zasebne potrošnje ostaja robustna, nadaljuje pa se tudi investicijski cikel.
Rast BDP se je znižala s 6,0 odstotkov v lanskem zadnjem četrtletju na še vedno visokih 4,6 odstotkov. Rast tujega povpraševanja se je upočasnila, z njo pa rast industrijske proizvodnje in nekaterih storitev. Hkrati se je zaradi oblikovanja zalog dodatno povišala rast domačega povpraševanja. K tej je prispevala tudi vztrajna rast zasebne potrošnje, saj so dejavniki, ki krepijo kupno moč gospodinjstev, ostali ugodni.
Nadaljevalo se je povečevanje vseh vrst investicij. Rast izvoza se je tako upočasnila močneje od rasti uvoza, zato je bil neto prispevek menjave s tujino po dolgem času negativen. Razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo nadaljevanje zmernejše gospodarske rasti s prevladujočimi pozitivnimi impulzi iz domačega okolja, še ugotavljajo v Banki Slovenije.
Upočasnjuje se rast zaposlenosti
V okolju hitre gospodarske rasti, višje inflacije in čedalje večjih težav podjetij s pomanjkanjem delavcev, se rast plač krepi, pojavljajo pa se prvi znaki upočasnjevanja rasti zaposlenosti. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je aprila povišala na 4,6 %. Čeprav je medletna rast zaposlenosti v prvem četrtletju dosegla 3 odstotke, znižana zaposlitvena pričakovanja delodajalcev morda že nakazujejo njeno umirjanje. V takih razmerah se kupna moč prebivalstva hitro povečuje, saj je medletna realna rast mase plač v povprečju prvih štirih mesecev dosegla 6,1 %.
Skok v inflaciji zaradi cen energentov in storitev
Inflacija se krepi in zajema čedalje več cenovnih skupin. Junija je dosegla že 2,3 odstotka in je bila še naprej višja kot v evrskem območju, kjer se je dvignila na dva odstotka. Poskok v slovenski inflaciji je bil predvsem posledica višjih cen energentov, rast pa je bila visoka tudi zaradi cen storitev. Posledično se krepi osnovna inflacija, saj nadaljevanje robustne rasti zasebne potrošnje trgovcem očitno že omogoča opaznejše višanje cen. Delež cen, ki rastejo počasneje od enega odstotka ali se celo znižujejo, se je letos še znižal, kar nakazuje razširjanje inflacije po košarici cen v HICP.
Cena stanovanj za 13 odstotkov višja
Pojavljajo se znaki potencialnega neravnovesja na trgu stanovanjskih nepremičnin. Cene so bile po podatkih SURS v prvem četrtletju medletno višje za več kot 13 %. Modelska ocena, ki ima nekoliko okrnjeno sporočilno vrednost zaradi kratkih časovnih vrst, sicer kaže, da je trenutna raven cen še skladna z dejavniki ponudbe in povpraševanja. Vendar dinamika nekaterih kazalnikov morda že nakazuje potencialno neravnovesno rast cen, njihove korekcije zaradi nove ponudbe stanovanjskih nepremičnin pa v kratkem še ni mogoče pričakovati.
