Ponavadi se potrošniki ne zavedamo, s kakšno količino plastičnih proizvodov za enkratno uporabo zapuščamo trgovske centre. Če smo pozorni, lahko ugotovimo, da enega od največjih deležev med odpadki v gospodinjstvu predstavlja prav plastična embalaža in da se ob ločevanju gospodinjskih odpadkov v povprečju najpogosteje sprehajamo prav do zabojnikov za zbiranje plastične embalaže.
Zadnja leta pa je vse več fotografij in posnetkov, ki nastanejo na rajskih obalah povsod po svetu, ki kažejo žalostno podobo prekrijejo nepregledne količine nerazgradljive plastike, nas občasno opomni, kako v vsakdanjem življenju pristajamo na udobno uporabo plastične embalaže, ki velikokrat konča v naravi. Razmere, ki smo jih ustvarili sami, lepo ponazori v reviji National Geographic leta 2016 objavljeni naslov članka, ki obravnava problematiko: "Od plastike smo odvisni, zdaj se v njej utapljamo".
Kaj pomeni nenadzorovano kopičenje odpadne plastične embalaže, so začele počasi razumeti tudi "odločevalske" strukture, vsaj na območju Evropske unije. Konec meseca maja je tako Evropska komisija predstavila nova pravila EU za zmanjševanje količine desetih najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na evropskih obalah in v morjih ter za zmanjševanje količine izgubljenega in zavrženega ribolovnega orodja.
Velika obremenitev okolje: po ocenah Evropske komisije vsak prebivalec Slovenije letno porabi 466 vrečk za enkratno uporabo.
Tudi v Sloveniji več pobud
Koraki pa se delajo tudi pri nas. Tako od 1. junija dalje v slovenskih trgovinah Lidl na blagajnah ni več več plastičnih vrečk. V smeri zmanjševanja obremenitev s plastičnimi vrečkami pa delajo tudi v Mestni občini Ljubljana.
Trgovce in gostince v mestnem središču so pozvali, da namesto plastičnih svojim kupcem oziroma gostom ponudijo zgolj papirne ali biorazgradljive nakupovalne vrečke. Doslej se je pozivu odzvalo že več kot 40 trgovcev in gostincev, so pred dnevi sporočili iz občine. Vsi bodo lahko s posebno nalepko potrošnike obvestili, da plastičnih vrečk ne uporabljajo.
Kolaps sistema
Zelo temačno sliko glede ravnanja z odpadno embalažo, ki naj bi se obetala Sloveniji, pa predstavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije. Opozarjajo, da je sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki smo ga dolga leta v evropskem prostoru predstavljali kot primer dobre prakse, tik pred razpadom. Neučinkovit sistem ravnanja z odpadki, kateremu smo priča že desetletja, je dosegel nov vrh z grožnjo razpada sistema ravnanja z odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami. V začetku meseca so številna komunalna podjetja s strani nekaterih družb za ravnanje z odpadno embalažo prejela pisno obvestilo, da bodo le-te pričela omejevati prevzem odpadne embalaže ali jo v celoti prenehale prevzemati.
"Neredno prevzemanje odpadne embalaže se je začelo že v letošnjem januarju in se stopnjevalo do te mere, da je na dvoriščih komunalnih podjetij danes skoraj 6000 ton odpadne embalaže in več kot 1200 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki jih družbe za ravnanje z odpadno embalažo in nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami niso prevzele," so opozorili na Zbornice komunalnega gospodarstva. Če bodo družbe za ravnanje z odpadno embalažo še naprej omejevale prevzem odpadne embalaže kot napovedano, lahko po oceni Računskega sodišča do konca leta pričakujemo do 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže, še svarijo iz zbornice.
Kot pojasnjujejo, je ključni razlog za nastalo situacijo pomanjkljiva zakonodaja, ki ne zagotavlja učinkovitega sistema ravnanja z odpadno embalažo in vanj ne vključuje vseh proizvajalcev embalaže. Do danes so stroške za ravnanje z embalažo plačevali zgolj zavezanci, ki so letno dali na trg več kot 15 ton embalaže. Po oceni Računskega sodišča to pomeni, da za več kot 53,2 odstotkov embalaže ni bilo plačanega odstranjevanja. Zaradi pomanjkljivega nadzora so se v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in odpadnimi nagrobnimi svečami uveljavile številne neposlovne prakse, s katerimi so se deležniki skušali izogniti svojim obveznostim.
V zvezi z (ne)prevzemanjem embalaže ni problematična odpadna embalaža, sestavljena iz materialov, ki imajo tudi kot odpadni materiali razmeroma veliko vrednost, pač pa embalaža, za odstranjevanje katere je potrebno plačati, da je ustrezno reciklirana ali predana v snovno/energetsko izrabo, še pojasnjujejo.
Posledice: višje cene in neločevanje komunalnih odpadkov
In kakšne so posledice trenutnega stanja tudi za končne uporabnike? Na zbornici izpostavijo nekaj točk:
- dodatne stroške, ki jih imajo komunalna podjetja s skladiščenjem in nadaljnjo predelavo embalaže, morajo vključiti v ceno storitev, tako da občani embalažnino najprej plačajo ob nakupu, kasneje pa odstranjevanje odpadne embalaže še s komunalno položnico.
- odpadno embalažo raznaša na dvorišča hiš, vrtove in bližnja polja. Komunale tako tedensko, po potrebi pa tudi dnevno, pobirajo odpadke izpred okoliških hiš in okolice, kar prav tako povzroča dodatne stroške, ki se bodo odražali v višji položnici.
- kupi odpadne embalaže, ki ne gre v nadaljnjo predelavo, so slaba motivacija za spodbujanje ločevanja odpadkov. Večina Slovencev dosledno ločuje odpadke in temu namenja veliko časa in energije, kar se pozna tudi po rezultatih. Slovenija je namreč pri ločenem zbiranju odpadkov v evropskem vrhu. Kljub trudu in volji prebivalcev pa se zatakne blizu konca ravnanja z odpadno embalažo – pri njenem prevzemu.
- končni uporabniki se zaradi teh dogodkov počutijo opeharjeni. Njihov trud za ločeno zbiranje odpadkov z namenom varstva okolja in odgovornega ravnanja z naravnimi viri se je sprevrglo v dodatno onesnaževanje okolja. Zato nekatera komunalna podjetja že zaznavajo ravnanja uporabnikov, ki kažejo na »ludizem« z namernim neločevanjem komunalnih odpadkov.
