Nekdanji politik Gregor Virant si želi, da bi se Slovenija v novem mandatu premaknila v desno. Vendar bi se morala SDS, če bi želela v koalicijo pritegniti stranke leve sredine, po njegovem prepričanju naučiti morebitne partnerje vsaj za silo spoštovati. Te sposobnosti pa doslej ni pokazala.
Po Virantovem mnenju velik del programa SDS vsebuje tisto, kar naša država potrebuje, pri čemer je med drugim naštel ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, vitkejšo državo in odločno politiko na področju ilegalnih migracij. A hkrati "dobimo tudi njihov način političnega delovanja, njihovo retoriko, lažne novice, čudne medije, makiavelizem, obračunavanje z drugače mislečimi, opravičevanje še tako spornega ravnanja, dokler ga izvajajo 'naši' ..."
Pričakujejo podrejanje in ne partnerstva
"Vsi, ki imamo izkušnje s SDS, vemo, da ta stranka od drugih pričakuje podrejanje, in ne partnerstva. Prav tako vemo, da je za dosego interesov pripravljena makiavelistično poseči tudi po bolj umazanih in podtalnih metodah," je bil jasen Virant.
Strinja se, da prvak SDS Janez Janša po volitvah žanje, kar je dolga leta sejal, "in smešno je, da po dolgih letih take prakse zdaj tarna, da so tisti, ki nočejo z njim v koalicijo, izključujoči".
Katere stranke vidi v koaliciji
Virant ob tem tudi dvomi, da se SDS lahko iskreno spremeni. "Lahko pa jo situacija oziroma močni koalicijski partnerji vsaj deloma prisilijo v to, da bo ravnala drugače," je opozoril. Kot edino možnost, da SDS sestavi koalicijo, namreč vidi pritegnitev levosredinskih strank, ki bi imele v vladi tako veliko kritično težo, da bi bile zadostna protiutež SDS. "Če bi v koalicijo vstopil 'levosredinski trojček' SMC, LMŠ in Stranka Alenke Bratušek, bi imele te v parlamentu skupaj 28 glasov, kar je več, kot jih ima SDS. Takšna vlada bi bila uravnotežena in bi lahko nekoliko nevtralizirala tveganja, ki jih prinaša Janševa vladavina," je ocenil Virant.
Ta trenutek Janši in prvaku LMŠ Marjanu Šarcu pripisuje vsakemu po tretjino možnosti, da sestavita vlado, kakih 10 odstotkov kakšni tretji kombinaciji, preostalo pa vnovičnim predčasnim volitvam.
O možnosti, da bi mandatarstvo prevzel kdo drug iz SDS, pa je Virant spomnil, da so mu koalicijski partnerji ponudili to možnost že po zanj obremenjujočem poročilu KPK o premoženjskem stanju. "Če bi jo sprejel, bi desnosredinska koalicija vladala do konca mandata. "Tedaj se za to ni odločil in zelo dvomim, da bi se zdaj," je dodal Virant.
A če SDS ne uspe sestaviti koalicije, se bo zastavilo vprašanje, ali ima stranka, ki kljub zmagi zaradi nizkega koalicijskega potenciala ne more v vlado, sploh še prihodnost. "Janša se zaveda, da mora do vlade priti za vsako ceno, in mogoče je, da nas bo še presenetil s kakšno potezo," je dejal.
Levosredinska vlada s Šarcem se mu zdi slaba možnost. V vladi bi bile stranke z zelo podobnim volilnim rezultatom in ne bi bilo nikogar, ki bi imel izrazito legitimnost za njeno vodenje. Čevlji, ki bi jih Šarec obul z mandatarstvom, pa so zanj bistveno preveliki, meni.
Na morebitnih ponovnih volitvah bi bil po njegovi oceni najbolj ogrožen ravno Šarec, DeSUS bi se znašel na robu vstopa v parlament, levo volilno telo pa bi lahko v večji meri stavilo na eno stranko, recimo na SMC ali SAB.
Edina možnost, da na ponovnih volitvah SDS izboljša rezultat, pa je po Virantovem mnenju še nižja volilna udeležba. Kljub optimalnim okoliščinam v tej kampanji namreč ni presegla 25 odstotkov.
Do ministrske ekipe, ki odhaja, je sicer kritičen, pozitivno pa ga je presenetila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.
