Kot poudarja Agencija RS za okolje (Arso), se mora poklopiti več vremenskih dejavnikov, da klesti toča takšnega obsega.
O hitrosti toče: »Zaradi kvadratnega zakona upora je hitrost toče povezana z njeno maso in obliko. Debelejša kot je toča, hitreje pada. Končna hitrost 8 cm debele toče, ki je padala v Črnomlju in okolici, je približno 150 kilometrov na uro.«
»Za tako debelo točo mora biti v nevihti prisoten močan vzgornik (veter vertikalne smeri navzgor), saj na zrno toče deluje sila težnosti, ki vleče zrno proti tlom. Zrno toče se najhitreje debeli, če je sila vzgornika približno enaka sili težnosti. V tem primeru zrno toče skorajda miruje v oblaku, obenem pa se v njo z veliko hitrostjo zaletavajo podhlajene kapljice in ostala drobnejša zrna toče, ki se sprimejo v večje zrno. Pomembna je tudi količine vode v oblaku. Bolj vodnati oblaki lahko nosijo večja zrna toče. V močnih nevihtah je vzgornik običajno ločen od vzdolnika (veter vertikalne smeri navzdol), zato lahko zrno toče večkrat zakroži po oblaku, dokler ni dovolj debelo, da pade proti tlom. Pri takšnih zrnih lahko najdemo izrazite kolobarje, ki so posledica potovanja toče navzdol in navzgor,« so zapisali.
Vseeno pa še marsičesa ne vemo. Denimo, zakaj pri nekaterih nevihtah nastane tako debela toča. Na delu so namreč procesi, ki se dogajajo visoko v oblaku, kar otežuje opazovanje in merjenje.
