Državno odvetništvo je pojasnilo, da so sodbo prejeli danes. Pojasnjujejo, da je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek največje opozicijske stranke, saj da ni dokazala protipravnosti ravnanja sodnikov vseh treh stopenj v kazenski zadevi zoper predsednika stranke Janeza Janšo. Okrožno sodišče je ugotovilo, da že osrednji element odškodninske odgovornosti države, to je protipravnost, ni podan, so navedli na državnem odvetništvu.
Spomladi je sicer odškodninsko tožbo proti državi zaradi procesa Patria sprožil tudi Janša sam. Zahteva 900.000 evrov odškodnine od nekdanje tožilke in še treh sodnikov, ki so sodelovali v postopku. Branka Zobec Hrastar je bila avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, okrajna sodnica Barbara Klajnšek je na prvi stopnji na zaporne kazni obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča, višji sodnik Milan Štrukelj, takrat predsednik senata višjega sodišča, je obsodilno sodbo potrdil, odškodnino pa zahteva tudi od vrhovnih sodnikov Vesne Žalik in Branka Masleše.
Stranka SDS je od države zahtevala odškodnino v višini 886.257 evrov. Tožbo je stranka vložila septembra 2016, potem ko je ustavno sodišče 23. aprila 2015 razveljavilo obsodbo Janše na dve leti zapora zaradi korupcije pri nakupu osemkolesnikov Patrie in proces vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje. Primer pa je potem zastaral.
"Škoda je težko izmerljiva"
Ljubljansko okrožno sodišče je obravnavo po vsega dveh narokih končalo 7. marca letos. Še pred tem pa je zavrnilo večino dokaznih predlogov. V okviru obravnave je bil edini zaslišani predsednik stranke Janša, ki je dejal, da je škoda, ki je bila s procesom Patria povzročena SDS, velika in težko izmerljiva. Po njegovi oceni do procesa sploh ne bi smelo priti in tudi ne bi prišlo, če bi tožilci in sodniki ravnali zakonito.
Pri opisu škode, ki naj bi stranki SDS nastala z nezakonitimi ravnanji sodnikov in tožilcev, je Janša navedel, da je imelo sojenje neposreden vpliv tako na volitve leta 2011 kot 2014, saj da so se vsi dogodki, povezani s procesom, usklajeno odvijali v času, ko se je pripravljala volilna kampanja in volitve. Kot primer je navedel, da je bil na prestajanje zaporne kazni pozvan tik pred volitvami leta 2014.
Povedal je še, da je politično škodo, ki je nastala SDS, nemogoče izračunati, zato so v tožbi navedli le neposredno materialno škodo - razliko med sredstvi, ki so jih prejeli iz državnega proračuna na podlagi števila dobljenih glasov na volitvah, in sredstvi, ki da bi jih prejeli, če procesa ne bi bilo. Pri tem so kot osnovo vzeli rezultat z volitev leta 2008 in prišli do zneska 886.257 evrov.
