V Bruslju Slovenijo pozivajo, naj sprejme in izvaja zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe.
Poziva tudi, naj zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s povišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja.
Obenem komisija Slovenijo poziva, naj poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.
Na gospodarskem področju pa komisija Slovenijo poziva, naj naprej razvija alternativne vire financiranja za hitro rastoča podjetja ter izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil.
Priporočila komisija sklene s pozivom k "izvedbi privatizacij v skladu z obstoječimi načrti".
Tudi ta poziv ni presenečenje, saj je komisija tudi marca v poročilu o finančnem in gospodarskem položaju v Sloveniji izpostavila pomen privatizacije NLB. Ob tem je tedaj ugotovila, da v Sloveniji država še vedno nadzoruje bistven delež finančnega sektorja, kar je tveganje za finančno stabilnost, in da je očitno malo politične volje za izboljšanje položaja.
Priporočila so pričakovali
Na ministrstvu za finance so priporočila, ki jih je Evropska komisija namenila Sloveniji, pričakovali. Obenem pozdravljajo, da je komisija Sloveniji priznala napredek, ki ga je dosegla v zadnjih letih, kar je po njihovi oceni potrditev, "da smo na pravi poti". Na ministrstvu so dodali, da je treba s strukturnimi reformami intenzivno nadaljevati.
"Vsekakor nas tudi to priznanje Evropske komisije veseli, a zavedati se je treba, da srednjeročne uravnoteženosti javnih financ še nismo dosegli, prav tako ne ustreznega fiskalnega prostora, da bi se država lahko učinkovito spopadla s pričakovanimi negativnimi posledicami naslednjega obrata v gospodarskem ciklu," so zapisali na finančnem ministrstvu.
Evropska komisija je sicer za Slovenijo letos pripravila dve priporočili, prvo zajema širše področje javnih financ, drugo pa širše področje konkurence in delovanja trgov. "Gre za področja, ki jih je Slovenija naslovila v nacionalnem reformnem programu ter programu stabilnosti in naslavljajo nadaljevanje aktivnosti za krepitev gospodarske rasti in dolgoročne vzdržnosti javnih financ," so zapisali, hkrati pa dodali, da je sicer Slovenija letos dokumente zaradi volilnega leta pripravila ob predpostavki nespremenjenih politik, zato konkretni ukrepi niso bili naslovljeni.
Kot so dodali, je treba z aktivnostmi na področju strukturnih reform intenzivno nadaljevati, da bodo dolgoročni pozitivni učinki doseženi.
