619 evrov neto je bila maja povprečna pokojnina pri nas. 617 evrov je lani znašal prag tveganja revščine. 49,6 odstotka upokojencev dobi manj kot 600 evrov pokojnine. 10,68 odstotka BDP smo lani namenili za pokojnine, kar je približno štiri odstotke manj od Avstrijcev.
Lani je statistični urad prag tveganja revščine določil pri 617 evrih mesečno, pri čemer je treba vedeti, da se ta prag določa v razmerju do povprečnih dohodkov, ne pa dejanskih potreb ljudi, zaradi česar bi bil lahko postavljen tudi višje in bi zajel še več ljudi.
Povprečna neto pokojnina je bila maja letos 619 evrov, kar pomeni, da je ravno dva evra nad omenjenim zneskom. Toda povprečna vrednost mnogokrat zavaja in podobno je pri podatku o pokojninah.
Ženske upokojenke revnejše
Kar 45 odstotkov vseh prejemnikov starostnih pokojnin prejema dohodke, ki so nižji od 600 evrov. Med upokojenci, ki prejemajo preostale oblike pokojnin (družinske, invalidske in podobno) pa je takih kar 54,4 odstotka. Pri čemer velja omeniti, da lahko nekateri od teh dobivajo pokojnine tudi iz tujine. Če združimo obe skupini, ugotovimo, da vsak drugi upokojenec dobi manj denarja, kot znaša prag tveganja revščine. Skupaj tako manj kot 600 evrov mesečno prejema približno 355 tisoč upokojencev. Ženske so temu tveganju še bolj podvržene, saj v povprečju dobivajo kar za četrtino nižjo pokojnino. Še bolj pa so tveganju izpostavljeni invalidi, katerih pokojnine so v povprečju zgolj 480 evrov. Po drugi strani skoraj 5000 upokojencev oziroma dober odstotek vseh prejema pokojnine, višje od 1800 evrov.
Tudi z dodatki pod pragom
Nesmiselno znižanje
Leta 1996 je vlada delodajalcem skoraj razpolovila stopnjo za plačevanje pokojnin, s 15,5 na 8,85 odstotka. Pokojninska blagajna je s tem izgubila milijarde evrov, pozitivni učinki tega ukrepa pa gotovo niso prinesli toliko denarja. Danes te stopnje nihče ne želi dvigniti na to raven.
Upokojenci poleg pokojnine dobijo letni dodatek, ki letos znaša od 140 do največ 390 evrov, za tiste s pokojninami, nižjimi od 414 evrov. Vendar velika večina tudi s tem zneskom ne pride nad prag revščine. Spodbudno je sicer, da se je začelo večati število tistih, ki poleg nizke pokojnine prejemajo varstveni dodatek. Tega lahko pridobijo tisti, katerih dohodek je nižji od 476,80 evra.
Ministrstvo za delo je septembra lani odpravilo zaznambo nepremičnine ob prejemanju dodatka; temu se je namreč zaradi krutega ukrepa od leta 2012 odpovedalo kar več kot 36 tisoč ljudi oziroma 78 odstotkov prejemnikov. Sodeč po zadnjih podatkih se je število prejemnikov od januarja (11.374) do maja zvišalo na 15.277. Povprečna višina varstvenega dodatka je sicer 152 evrov, kar pomeni, da tudi s tem zneskom upokojenci ne preidejo praga tveganja revščine, vendar ta znesek vendarle pripomore k preživetju skozi mesec.
Vse manj za pokojnine
V razpravah, ki omenjajo potrebo po nadaljnjem zniževanju pokojnin pri nas, je spregledano, da dajemo za pokojnine manj od povprečja EU.
Povprečna pokojnina v Avstriji je 1817 evrov, pri nas pa jih polovica dobi več kot trikrat manj, samo 1,3 odstotka pa več.
Leta 1991 smo za pokojnine dajali 10,23 odstotka BDP. Leta 2007 je delež padel na 9,54 odstotka, nato se je nekoliko dvigoval, od leta 2015 pa spet začel padati. Po izračunih ministrstva za finance naj bi se zaradi reforme iz leta 2013 zmanjševal do leta 2023. Lani je sicer znašal 10,68 odstotka BDP, kar je že zdaj manj od povprečja EU in skoraj štiri odstotke manj kot v Avstriji. Zanimivo je, da napovedi Evropske komisije predvidevajo, da bi se do leta 2060 ta delež pri nas povečal za 3,5 odstotka, kar pravzaprav ni tako kritična meja, kot nam mnogi neoliberalno usmerjeni strokovnjaki dopovedujejo. Italija je na primer 16,3 odstotka BDP dajala že leta 2013.
Zanimiva je razlika med višino avstrijskih in nemških pokojnin. Povprečna pokojnina v Avstriji je kar 1817, v Nemčiji pa samo 913 evrov. Glavni razlog se skriva v tem, da ima severna soseda močan državni pokojninski sistem, v nasprotju z Nemčijo, kjer imajo sistem zasebnih zavarovalnic.
Število upokojencev se je od osamosvojitve skoraj podvojilo, s 393 tisoč leta 1991 na današnjih 615 tisoč. Povprečna starostna pokojnina se je medtem s približno 80 odstotkov znižala na manj kot 60 odstotkov. Upokojenci torej prejemajo vse nižje pokojnine, kar nekateri zagovarjajo s tem, da je upokojencev toliko več in drugače ne gre. Toda pri tem se spregleda, da se je od leta 2013 začelo popravljati razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin; lani je znašalo 1,45.
Ob vse bolj ugodnih gospodarskih kazalnikih bi bil zato skrajni čas, da bi od te rasti nekoliko pridobili tudi upokojenci, ki komaj preživijo iz dneva v dan. Še posebej zato, ker bi to dodatno krepilo rast, saj bi jo večala njihova potrošnja.
