Dobre fotografije ne naredi naprava, naredi jo kreativni fotograf, ki ne pritiska na sprožilec kot na petelina mitraljeza.
Ko je čas za to in nam ni treba hitro pritisniti na prožilec, velja pred fotografiranjem premisliti, kaj hočemo doseči. Statičnih fotografij, ki nič kaj dosti ne povedo, imamo namreč že vsi dovolj, zato je nastopila faza eksperimentiranja.
Nove perspektive
Vemo, »od kod« je posnetih večina. Nekje iz višine oči gledajoč nekam naprej, pri čemer je horizont čim bolj vodoraven. Kar je na motivu, je, česar ni, pa ni. Takšne pa čez čas postanejo dolgočasne. Zato za začetek počepnite ali nekam splezajte ter fotografirajte od tam. Kmalu boste ugotovili, da lahko zanimive fotografije nastanejo, če telefona ne držite povsem vodoravno. Ga malce zamaknete iz horizonta.
Pravilo tretjin
Kaj pa je zdaj to? Nič posebnega, treba je le vklopiti možnost, ki zaslon razdeli z vodoravnimi in navpičnimi črtami na tretjine. Ob fotografiranju pa bodite pozorni na to, da morski horizont (najlažje za predstavo) zavzame spodnjo tretjino, če so na nebu lepi oblaki, in ravno obratno, če je na razburkanem morju plovilo, nebo pa je jasno, a žal fotografsko dolgočasno. Isto pravilo tretjin upoštevajte tudi pri portretih, posnetkih gorskih panoram ali pa rojstnodnevnih zabav na vrtu. Bistvo – kar želite »ujeti« – naj ne bo v sredini fotografije, saj so takšne dolgočasne. Večinoma so bolj zanimive, ako je »bistvo« ujeto na presečiščih črt ali v levem oziroma desnem delu, ki ga omejujeta skrajni dve navpičnici.
Manj je lahko več
Mahnjeni smo na to oziroma si želimo, da bi na eni fotografiji imeli vse dogajanje in čim več stvari, a vendarle je to napačno razmišljanje, saj preveč »objektov« na fotografije pomeni, da je »prenatrpana«. S tem pa izgubi nekaj sporočilnosti. Dostikrat je zatorej bolje, če je predmetov manj, ti pa so na motivu primerno razporejeni, saj se tako osredotočimo na bistveno, kar želimo s fotografijo sporočiti.
