KPK ni vodila niti zaključila konkretnega postopka iz svoje pristojnosti proti posameznim osebam v zvezi z določenimi izplačili, ampak si je samovoljno prilastila pristojnost javne spletne objave osebnih podatkov v aplikaciji Supervizor. Po sodbi sodišča si KPK ne sme sama podeljevati dodatnih pooblastil, ampak mu jih lahko podeli le zakon, je odvetniška družba povzela sodbo vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče je po njihovih navedbah jasno zapisalo, da bi bila javna objava osebnih podatkov v Supervizorju skladna z ustavo, če bi bilo v zakonu izrecno določeno, da KPK upravlja Supervizor, katere vrste osebnih podatkov ta vsebuje, način njihovega zbiranja, čas shranjevanja in namen uporabe podatkov. Določen pa bi moral biti dodaten pogoj, po katerem bi bila takšna javna objava primerna za doseganje legitimnega cilja - boljše delo KPK.
Po sodbi vrhovnega sodišča bi bila sorazmernost javne objave le težko ugotovljiva tudi zato, ker ni razvidno, zakaj bi KPK svoje naloge opravljala bolje zato, ker bi bili osebni podatki posameznikov javno objavljeni, so zapisali v odvetniški družbi.
S sodbo vrhovnega sodišča se je po njihovi oceni pokazala tudi "vsa nelogičnost odločitve Informacijskega pooblaščenca". Ta je izdal prekrškovne odločbe, ker je KPK nezakonito pridobivala podatke o transakcijskih računih posameznikov od Uprave za javna plačila. V dveh letih pa ni prepoznal nezakonitosti javne objave osebnih podatkov v Supervizorju, ki so izhajali prav iz podatkov o TRR, so poudarili v odvetniški družbi.
Po njihovem opozorilu je v ustavne pravice posameznice arbitrarno posegel prav KPK, katerega poslanstvo je krepitev vrednot in načel, kot so denimo integriteta in transparentnost. S svojim ravnanjem je te vrednote nepopravljivo prizadel, so dodali.
Informacijski pooblaščenec, katerega osnovna naloga je prav varstvo pravic posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, pa si je ves ta čas zatiskal oči pred očitnimi posegi v pravico do varstva osebnih podatkov, so še izpostavili.
KPK je 5. marca 2015 objavil podatke aplikacije Supervizor, po katerih so fizične osebe v zadnjih 11 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb iz javnega sektorja dobile več kot milijardo evrov. Druga na lestvici prejemnikov je bila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar iz kvote SMC, ki je poleg plače dobila še 636.000 evrov. Dan kasneje je odstopila.
