Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo je v DZ danes vložila več kot 48.000 podpisov, s katerimi zahtevajo razpis referenduma o zakonu o drugem tiru. Prizadevajo si, da bi bil referendum razpisan na isti dan kot predsedniške volitve, je ob vložitvi podpisov v izjavi novinarjem pred DZ ponovil vodja civilne iniciative Vili Kovačič.
Po njegovih ocenah je današnji dan prelomnica za demokracijo. Kovačič je bil kritičen tudi do obstoječe referendumske ureditve oz. pogojev za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis referenduma ter napovedal, da je to zadnji referendum, ki se ga razpisuje po obstoječih postopkih. Ljudem se po njegovem mnenju zdaj preprečuje, da bi prišli do veljave.
Kovačič je pojasnil, da so v DZ danes prinesli nekaj več kot 48.000 podpisov in po njegovih besedah morajo na referendumu doseči tudi potreben kvorum za uspeh referenduma oz. padec zakona. Prizadevali si bodo za to, da bo referendum razpisan na isti dan kot volitve za predsednika republike. Če to ločijo, je po njegovem mnenju katastrofa. Tisti, ki se istemu datumu upirajo, so po ocenah Kovačiča antidemokrati, saj v demokraciji velja načelo, naj čim več ljudi odloča o čim več stvareh.
Predlog podpirata tudi SDS in Nsi
Podobno si prizadevajo tudi v največji opozicijski stranki SDS, ki je pri zbiranju podpisov aktivno sodelovala. Kot je ob vložitvi podpisov poudaril poslanec Ljubo Žnidar, je njihov predlog, da datum referenduma sovpada z datumom predsedniških volitev, "kajti s tem se popolnoma izognemo stroškom".
V SDS jim je po Žnidarjevih besedah sicer jasno, da se bo DZ temu izognil in stroške referenduma naložil državljanom. Po besedah poslanca SDS sta pri projektu sporna predvsem zakon o izgradnji drugega tira in cena projekta. "Trasa, izbor tehnologije je stvar stroke, ne pa da se s tehničnimi stvarmi ukvarjata DZ in državljani. To je neprimerno in to je prvi tak primer v državi," je poudaril.
Mnenje SDS po besedah poslanca Zvonka Laha delijo tudi v NSi, kjer so po poslančevi oceni tudi dobro prispevali k zbranim podpisom. Kot je pojasnil Lah, stranka sicer ni imela svoje stojnice, so pa obrazce razdelili članom in jih pozvali k oddaji podpisa.
"Mislim, da je bil z naše strani dober prispevek, v DZ in na televiziji pa smo bili enotni. Enako razmišljamo kot v največji opozicijski strani in bomo z njimi še naprej," je dejal Lah. Ocenjuje sicer, da bo referendum o zakonu o drugem tiru ogledalo dela te vlade. "Nič novega ni naredila, z 20 let starim projektom gre naprej. Tega ne delajo nikjer," je bil kritičen.
V opozicijski Levici so medtem pripravili novelo zakona o drugem tiru, s popravki pa so želeli popraviti pomanjkljivosti vladnega zakona. Kot je povedal poslanec Matej T. Vatovec, želijo z novelo zagotoviti zlasti boljši nadzor nad projektom in pa doseči, da investicija ostane v slovenski domeni.
Svoje predlog novele so poslali poslanskim skupinam in tudi Kovačiču, a odgovora niso prejeli. V Levici so sicer po Vatovčevih besedah "absolutno za to, da se referendum razpiše na dan predsedniških volitev, če ne drugega, bi bilo to že z finančnega vidika najbolj racionalno."
Sedem dni
Po vložitvi podpisov mora državni zbor sedaj referendum razpisati v sedmih dneh, potem ko bo ministrstvo za notranje zadeve preverilo ustreznost podpisov pod zahtevo. Rok za izvedbo referenduma je običajno med 30 in 45 dnevi po vložitvi zahteve, možno pa ga je razpisati tudi v roku do enega leta, če je predlog na ustrezen način utemeljen.
Predsednik DZ Milan Brglez je že napovedal, da bo referendum predvidoma v septembru, nikakor pa ne hkrati s predsedniškimi volitvami. V Brglezovem kabinetu so danes pojasnili, da je predsednik DZ pri razpisu referenduma vezan na roke, ki jih določa zakon. Če upoštevamo zakonske roke, je možnost, da bi se volivci odločali o obeh temah na isti dan, izjemno majhna oz. skoraj nemogoča, so zapisali.
Prav tako predsednik DZ po navedbah iz njegovega kabineta poudarja, da sta obe temi, tako drugi tir kot izbira predsednika, za prihodnost Slovenije izjemno pomembni in vsebinsko različni, zato je po njegovem mnenju nujno, da se kampanji ločita in da se volivci lažje posvetijo vsaki temi posebej.
Prvi možni rok za izvedbo referenduma je po pojasnilih iz kabineta sicer 24. september.
Za zavrnitev zakona na referendumu mora več volivcev glasovati proti zakonu, poleg tega mora po ustavni ureditvi proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340.000 volivcev. Takšna ureditev je v veljavi od sprememb ustave leta 2013 in zagotavlja strožje pogoje za zavrnitev zakona.
Referendum o drugem tiru bo tretji referendum doslej, izpeljan po teh pravilih. Junija 2014 pobudnikom referenduma zaradi prenizke udeležbe ni uspelo zavrniti novele zakona o arhivih. So pa volivci na referendumu decembra 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi.
