"Sodišče ugotavlja, da je Nizozemska ravnala nezakonito," je dejala sodnica Gepke Dulek in dodala, da so nizozemski pripadniki mirovnih sil Združenih narodov s svojim ravnanjem bosanskim Srbom olajšali ločitev muslimanskih moških in dečkov ter so se "morali zavedati, da obstaja realno tveganje, da jim grozi nehumana obravnava ali usmrtitev".
Nizozemske sile bi morale "posvariti te moške pred tveganji, ki jim grozijo, in bi jim morali dovoliti ostati v enklavi, od koder so evakuirali njihove družine", je še dejala sodnica.
Nizozemsko sodišče je odločalo v tožbi, ki so jo proti Nizozemski vložile Matere Srebrenice. Na razsodbo iz leta 2014, ki je ugotovila odgovornost Nizozemske za smrt 350 Bošnjakov, so se pritožili tako sorodniki žrtev kot država.
Današnja odločitev je v veliki meri potrdila takratno razsodbo, je pa Nizozemsko obsodila na plačilo le 30 odstotkov odškodnine, ki jo zahtevajo družine žrtev, saj da "ni gotovo, da nekateri izmed teh ljudi ne bi bili usmrčeni pozneje, tudi če bi ostali v enklavi".
Vodja Mater Srebrenice Munira Subašić je izrazila razočaranje nad današnjo odločitvijo sodišča. "To je sramotna sodba in sporočilo nam muslimanom, da nimamo pravice niti do življenja," je dejala. Napovedala je tudi pritožbo.
Srebrenico so aprila 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. Tja se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa so vkorakale 11. julija.
Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v bazo ZN, so predali Srbom.
V genocidu v Srebrenici, ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, je bilo po podatkih spominskega centra Potočari ubitih več kot 8000 ljudi.
