Znižalo se je tudi število mladoletnikov, vpletenih v kazniva dejanja. Če so jih leta 2004 zabeležili 1912, jih je bilo leta 2014 skoraj pol manj, 1044. Kot ugotavljata raziskovalki Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti Katja Filipčič in Mojca M. Plesničar, večji del kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletniki, po policijskih podatkih spada v kategorijo premoženjskih kaznivih dejanj. Narašča sicer delež kaznivih dejanj na področju drog.
Obširnih študij razlogov, da se mladoletniki spuščajo v kazniva dejanja, po navedbah raziskovalk sicer ni. Nekatere manjše raziskave pa so nakazale, da je možen razlog za porast v deležu premoženjskih kaznivih dejanj povezan z ekonomsko krizo po letu 2008. Stopnja revščine med otroki v Sloveniji se je od začetka gospodarske krize povišala, kar je povečalo razlike med zaznanimi potrebami mladih po dobrinah in njihovo sposobnostjo, da te dobrine pridobijo na zakonit način.
Za mladoletnike, ki so storili več kot eno kaznivo dejanje, je sicer značilno tudi, da pogosteje prihajajo iz enostarševskih družin, živijo v revnejših okoljih ali so se rodili v drugi državi. Med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj je pogostejše tudi izostajanje iz šole, popivanje, kajenje mariuhane in zlorabe drog. Poleg tega jih je skoraj petina v otroštvu bila žrtev pretepanja, 15 odstotkov jih je doživelo diskriminiranje zaradi vere ali nacionalnosti, še navajata raziskovalki v svojem prispevku mladoletniški kriminaliteti v Sloveniji.
