V začetku tega meseca, tik pred prihodom v Slovenijo, je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker predstavil belo knjigo in pet scenarijev, po katerih bi se lahko v prihodnje razvijala Evropska skupnost.
Kot pravi naš poslanec z najdaljšim stažem v Evropskem parlamentu Lojze Peterle, je treba prenehati s hipokrizijo. »Državljanom EU je treba na vseh ravneh dokazati, da dogovorjeno drži. Končati je treba s prakso, da člani Evropskega sveta, se pravi šefi držav in vlad, nekaj sklenejo, potem pa se doma obnašajo, kot da jih ni bilo zraven ali da se je nekaj zgodilo proti njihovi volji. To velja tudi za Veliko Britanijo, ki je doslej sodelovala pri vseh odločitvah in je zanje soodgovorna ali sokriva,« je kritičen Peterle, ki si želi enotne Slovenije in da bi o tej temi spregovorili tudi v našem parlamentu. Franc Bogovič pričakuje, da bo več o smeri prihodnjega razvoja znano jeseni. Kot pravi, se moramo začeti pogovarjati o rešitvah, ne samo o problemih. Slovenija pa se bo po njegovem mnenju morala odločiti, ali želi v čase pred osamosvojitvijo ali želi biti del napredne družbe.
Zver presenečen
Milan Zver ni vedel, da se pripravlja bela knjiga: »Sam sem bil zelo presenečen, nismo vedeli, da se pripravlja. Imamo jo lahko za legitimno ponudbo, a nisem prepričan, da bo prinesla koristi.« Kot ključno vprašanje vidi to, ali si želimo več Evrope, več regulacije in močnejše institucije ali pa manj Evrope. Pri tem pa izpostavlja, da nasilna integracija ni prava rešitev, ker prinaša obratne učinke. Tudi Patricija Šulin meni, da je prihodnost Slovenije lahko samo znotraj EU. »Za Slovenijo je strateškega pomena, da ostanemo člani EU. Ne predstavljam si, kako bi bili konkurenčni s tolarjem,« razmišlja Šulinova in izpostavlja bojazen pred zmago Le Penove na francoskih volitvah, kar bi, kot pravi, ogrozilo obstoj EU.
Tomčeva zaskrbljena
Romana Tomc meni, da bo na koncu obveljal šesti scenarij, ki bo mešanica vseh omenjenih. Na področju socialnih politik ne pričakuje konsenza, ker ni realno, da bi imeli v EU skupni proračun: »Od Slovenije ne morete zahtevati, da zagotavlja enake socialne pravice, ki jih zahtevata Švedska in Nemčija, ker smo različno razviti in zmožni.« Z zaskrbljenostjo gleda na prihodnost EU: »Med kolegi, ko se pogovarjamo – v naši politični skupini res nismo evroskeptiki –, si res zelo želimo in zelo navijamo za to, da bi Evropa obstala. Ampak nekaj je, kar si človek želi in kam usmerja svojo energijo, drugo pa, kar se mu vsak dan dogaja. In v tem primeru si tudi mi rečemo, kako bomo to lahko dosegli, ko pa gre vse narobe.« Po njenem mnenju mora EU skrbeti predvsem za gospodarski razvoj, da bo lahko ohranjala socialni standard.
Premalo ambiciozni
Ivo Vajgl belo knjigo vidi kot začetek procesa, ki botruje krizi. »Lizbonsko pogodbo bo treba prilagoditi času, ki je drugačen od tistega, ko se je dokument usvajal,« izpostavlja, pri čemer misli, da ta pogodba ni primerna za čase finančne in begunske krize. Pričakuje, da se bo proces končal z novo konvencijo in izboljšano ustavo. Igor Šoltes predlogu očita predvsem premajhno ambicioznost in presplošne cilje. »Predsednik Juncker sicer tudi sam priznava, da to niso resni scenariji in da praktično na nobenega od njih ne bi mogli staviti v celoti. Očitno je bil njegov cilj zgolj to, da se odpre široka razprava, na koncu pa lahko pride celo do povsem drugega scenarija.« Opozarja, da Evropa več hitrosti ne bi mogla delovati in da gre s tem proti vrednotam, zastavljenim v Rimski pogodbi, ki bo ravno te dni praznovala 60-letnico. Tanja Fajon pravi, da so že leta pozivali k razpravi, in upa, da bo zdaj temu res tako. Tudi ona opozarja, da so smernice presplošne, kar v skupnosti vzbuja negotovost. »V EU mora vladati solidarnost. Tudi brexit in Trump sta lahko priložnost za prebujenje Evrope.« Izpostavlja še, da bi morali glede prihodnosti EU delovati na podlagi mnenj državljanov.
