Bela krajina je znana po vinogradih in odličnih vinih, kakijeva drevesa pa vsaj v naših glavah bolj sodijo nekam bližje morju. A očitno se bo treba navaditi, da ta čudoviti sadež uspeva še kje, kjer ga do zdaj nismo bili vajeni, na primer v Beli krajini, kjer ugotavljajo, da prav dobro uspeva na vinogradniških legah. Nekateri se ob tem sprašujejo, ali to ni še ena od posledic podnebnih sprememb.
Jožef Petric iz Radovice je imel nekdaj v Radovici in na bližnjem Boldražu deset tisoč trt. A ker je bilo dela zanj preveč, se je odločil, da jih poseka. Pustil si je le 600 trt na Slatinah nad Boldražem. Kar precej časa pa je razmišljal, kaj naj naredi s hektarjem zemlje, na katerem je bil nekdaj vinograd.
Začelo je rasti kopinje
Ko je po dveh letih začelo rasti kopinje, se je moral hitro odločiti.
A ko je po dveh letih začelo rasti kopinje, se je moral hitro odločiti. »Pa sem si rekel: če že moram čistiti parcelo, naj na njej še kaj raste. In tako sem leta 2012 posadil v Radovici 180 kakijevih dreves, na Boldražu pa 70. Ker kaki nima škodljivcev, škropljenje ni potrebno, tako da do obiranja skoraj ni dela z njim. Prav to, da mi ni treba uporabljati škropiv, je bil eden od odločilnih razlogov, da sem se odločil za kaki,« pove Jožef, ki se je pred leti kar zgrozil, ko je v Španiji videl, da obirajo še zelen kaki. Prednost sadežev, pridelanih v lokalnem okolju, je tudi v tem, da so tehnološko zreli, ko jih oberejo. Potrošnik lahko torej pridelek dobi v roke tako rekoč z drevesa.
Jožef kakije obira v prvi polovici novembra, odvisno od vremena. Sadeži na drevesu ne smejo zmrzniti, sicer pa rastejo drevesa na vinogradniški legi, ki jim zelo ustreza.
Kakijeva drevesa rastejo na vinogradniški legi, ki jim zelo ustreza.
Zadovoljen s pridelkom
»Opažam, da ljudje kaki dobro poznajo, ugotovil pa sem tudi že, da ga otroci v glavnem ne marajo. Moja drevesa še niso v polni rodnosti, a sem že zadovoljen s pridelkom. Problem pa je, ker prodaja še ni rešena. Pridelek je treba dokaj hitro prodati, stalnih odjemalcev pa še nimam. Škoda bi bilo, da bi sadeži propadli, saj so preveč dragoceni. Dogovarjam se tudi s predelovalci, čeprav jih v bližini ni. Kaki je namreč zdravilen, dober je tudi za marmelado in džem, posušen, za sok in v kombinaciji z žganjem. Poskusno sem ga tudi zamrznil,« pravi Petric, ki ima trenutno največji nasad kakija v Beli krajini.
