Novice Svet24

Včerajšnje dopoldne je v zavetišču za brezdomce na Ruški cesti v Mariboru, kot že nekajkrat doslej, minilo kot nekakšno medgeneracijsko druženje. Uporabnike sta v spremstvu direktorja Izobraževalnega centra Piramida Davorina Uriha obiskali dijakinji srednje šole za prehrano in živilstvo Klara Žejn in Tanaja Romih.

Gabrijel Toplak

Tokratni namen obiska je bil priprava kosila. »Povezali smo se, da jih ob posebnih priložnostih (prazniki) obiščejo dijakinje in skupaj z njimi pripravijo okusno živilo. To je že naš tretji obisk zavetišča,« je pojasnil Urih. Aprila bodo imeli na šoli tudi eko dan in bodo brezdomce povabili medse, da jim pomagajo očistiti šolsko okolico. Zahvalili se jim bodo, tako Urih, z dobro malico. Violeta Košenina, vodja zavetišča, pa je dejala, da bosta dijakinji, četudi sta bolj specialistki za slaščice, tokrat sodelovali pri pripravi golaža z mlinci. »Dijakinje se urijo v svojih spretnostih, pri tem pa z uporabniki zavetišča navežejo stik, jih pritegnejo k sodelovanju. Doslej – skupaj so že pripravljali medenjake, huzarske poljubčke in marmeladne žepke – je bilo to več kot uspešno. Gre za recepte, ki so tudi uporabnikom hitro dojemljivi in so zato pripravljeni sodelovati,« je pojasnila Košenina.Na delavnicah se preizkušajo v izdelovanju natiskov v testo, drugi so jih polnili z marmelado, že pečene žepke so valjali v sladkorju. »Punce so jih znale motivirati za pomoč. Med seboj tudi klepetajo, se šalijo. Vzdušje je prijetno, kar je za uporabnike dobrodošlo,« dodaja sogovornica.

Gabrijel Toplak

Razbijanje stigme

Gabrijel Toplak

Takšna druženja in sodelovanje z okoljem prispevajo k razbijanju stigme, k pozitivnim sporočilom, saj se brezdomstvo po navadi omenja z negativno konotacijo. »In takšni obiski odnašajo od nas sporočila, da imamo organizirano obliko bivanja, skrbimo za higieno, ustrezno komunikacijo, da smo ustvarjalni, šaljivi, družabni,« je poudarila Košenina in še, da dobro sodelujejo tudi z drugimi šolami, društvi upokojencev, gostišči ter župnijami.

Dijakinji pravita, da so zavetišče in brezdomci, pa tudi odnos z njimi drugačni, kot sta pričakovali. »Prvič sem se počutila negotovo. Prisoten je bil strah. Nisem vedela, kaj naj pričakujem, saj nisem imela stikov z brezdomci. Zdaj sem spoznala, da to niso slabi ljudje in so prijazni. Pa radi tudi pomagajo, kar se je izkazalo tudi pri kuhanju ali pripravi peciva. Sprva sicer z zadržkom, bilo jih je treba spodbuditi, ob drugem obisku pa so se že sami vključili v peko in ni bilo težav,« je pojasnila Žejnova, dijakinja četrtega letnika.

Gabrijel Toplak

Tudi Romihova, dijakinja drugega letnika, pravi, da imajo mnogi napačno predstavo o brezdomcih: »Ko jih spoznaš, šele lahko ocenjuješ. Niso slabi ljudje, ki pa imajo tudi kuharske sposobnosti.« Obiskov mladih deklet so brezdomci zares veseli. Ivana Paulija kuhanje ne veseli, a pravi, a se ne bo branil, ko bo pred njim krožnik dobrega golaža. Že dvakrat je dijakinjam pomagal pri peki Josip Ladič, saj ga kuhinjska opravila veselijo, zato je, še preden je postal brezdomec, v kuhinji rad pomagal svoji mami. Marljivost dijakinj pa je pohvalil tudi brezdomec Ivan Ploj, ki jima je ob prejšnjih obiskih pomagal, tokrat pa se nadvse veseli golaža. 

Gabrijel Toplak