Včeraj je v javnosti odjeknila vest, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pregledala osem koncesij, ki so bile podeljene med ministrovanjem Tomaža Gantarja, ki je danes poslanec Desusa in predsednik odbora za zdravje v državnem zboru.
Ministrstvo za zdravje: "Koncesijo se mora podeliti z javnim razpisom, v nasprotnem primeru je lahko razglašena za nično."
Znano je, da je poslanec že nekaj časa izjemno kritičen do dela ministrice, kot nam je povedal pretekli teden, ji očita prepočasno delo in preslabo komuniciranje s tistimi zunaj njenega najožjega kroga. V Desusu so po parafiranju sporazuma s Fidesom celo zahtevali ministričin odstop. Nezadovoljni pa so bili tudi s predstavitvijo reformnih zakonov, ki jih je ministrica pretekli petek predstavila koalicijskim partnerjem. Kot nam je včeraj povedal Gantar, po njegovem ne gre za predlog zdravstvene reforme, temveč zgolj za novelo že obstoječih zakonov. »Ni bilo govora o financiranju zdravstva, pravicah bolnikov, tu niso naredili nič novega,« je dejal Gantar in se vprašal, zakaj se zakoni pripravljajo v takšni tajnosti.
Gantar podelil največ koncesij
1. Poplava koncesij: v Sloveniji je trenutno 1560 koncesionarjev in približno 6560 zdravnikov.
2. Ministrstvo: od leta 1992 je ministrstvo za zdravje podelilo 300 koncesij.
3. Brez razpisa: Gantar je podelil 7 koncesij na sekundarni ravni, vse brez razpisov.
4. Z razpisom: Milojka Kolar Celar je podelila eno koncesijo na sekundarni ravni prek prvega javnega razpisa, ki ga je kadarkoli objavilo ministrstvo.
V zadnjih štirih letih je bilo sicer podeljenih sedem koncesij. Eno je na podlagi javnega razpisa za petletno obdobje letos podelila Milojka Kolar Celarc na področju internistike. Vse preostale pa je, ko je bil minister v Janševi in vladi Bratuškove, podelil Gantar brez razpisa, vendar za časovno omejeno trajanje desetih let oziroma pri eni koncesiji za 15 let. Štiri od teh so bile nove, tri nadomestne pa je podelil zaradi upokojitev zdravnikov. Med drugim je dobila koncesijo tudi Marta Macedoni Lukšič za področje avtizma in sorodnih motenj. Gre za ženo takratnega prvaka SD Igorja Lukšiča, čigar stranka je takrat tvorila vladno koalicijo.
Gantar kršil zakonodajo?
Prav v času velikih sporov so se na ministrstvu za zdravje sprožili postopek glede koncesij, ki jih je podelil tudi Gantar. Kot so nam dejali, obstaja sum, da so bile podeljene nezakonito, zato zdaj pregledujejo dokumentacijo podeljenih koncesij in bodo po končanem pregledu sprejeli odločitve o naslednjih korakih. Ni izključena tudi možnost razveljavitve kakšne izmed koncesij, če bi se pokazalo, da so pri njeni podelitvi kršili zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Ta namreč velja že od marca 2007, 42. člen tega zakona pa določa, da se izvajalec javno-zasebnega partnerstva izbere na podlagi javnega razpisa, ker je le tako omogočena transparentnost. Kot pravijo na ministrstvu, gre pri koncesijskem razmerju za javno-zasebno partnerstvo, skladno z 69. členom omenjenega zakona pa se lahko nepravilno podeljene koncesije razglasi za nične.
Koncesije so oblike upravljanja, pri katerih gre za prenos izvajanja javnih služb v zasebni sektor. V zdravstvu jih lahko ministrstvo podeli pravni ali fizični osebi za sekundarno raven, to je tista raven, na katero je bolnik s primarne ravni napoten na nadaljnjo obravnavo k ustreznemu specialistu. Pri nas je trenutno 1560 koncesionarjev, ministrstvo jih je za sekundarno raven od 1992. leta podelilo 300. V zadnjih štirih letih je bilo podeljenih 8 koncesij. Koncesionarji in javni zdravstveni zavodi so vključeni v javno zdravstveno mrežo, za oboje veljajo enaki pogoji financiranja zdravstvenih programov. Pod enakimi pogoji tudi podpišejo letno pogodbo o financiranju programov z ZZZS. Ministrstvo zdaj želi urediti to področje, kjer je predvsem v devetdesetih letih vladal popoln kaos, ki nekaterim še danes omogoča lepe zaslužke.
Zanika nezakonito delovanje
Glede očitkov o nezakonitem delovanju smo povprašali tudi poslanca Gantarja, ki je zanikal nezakonitosti pri podeljevanju koncesij. »Boljše da se ministrica ukvarja z reformami. Če bo mene napadala, ne bo nič več narejenega na tem področju,« je dejal Gantar in nadaljeval: »Zakon, po katerem sem podeljeval koncesije, je bil veljaven, imel sem argumente in v tem ne vidim problema. Pri tem ni bilo nič protizakonitega, lahko bi sicer podeljevali koncesije tudi z razpisi, vendar bi bilo to na nekaterih področjih zaradi premajhnega števila zdravnikov, ki delujejo na tem področju, nesmiselno,« je še razložil. Kot je povedal, tudi ne nasprotuje ureditvi tega področja in podeljevanju koncesij prek javnega razpisa. Pisali smo že, da Gantarju očitajo povezave z zavarovalniškimi lobiji in zdravniško zbornico, toda sam je v intervjuju pretekli teden zanikal, da bi bil zagovornik privatizacije zdravstva. Po njegovem je eden glavnih nerešenih problemov zdravstva predvsem zagotovitev virov financiranja.
Spremembe pri koncesijah
Ministrstvo na področju podeljevanja koncesij predvideva spremembe v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. To področje je do zdaj veljalo za povsem neurejeno, ministri pa so lahko dokaj samovoljno podeljevali koncesije. Te nekaterim zdravnikom zagotavljajo stabilen vir prihodkov, ki ponekod dosegajo tudi do več kot 250 tisoč evrov na leto.
Po predlogih ministrstva, ki so v javni razpravi že leto dni, bi bil najdaljši možen čas trajanja koncesij 30 let, teh pa tudi ne bi bilo mogoče dedovati ali prodajati naprej, kot se dogaja zdaj. Koncesije bi se podeljevalo na podlagi potreb javne zdravstvene mreže in ne več po pobudi zdravnikov. Podoben zakon je sicer pripravil že minister Gantar, ki pa je odstopil, ker ni mogel izpeljati reforme. Kot pravi, je bilo to zato, ker sta koalicijo sestavljali SD in Državljanska lista. Slednja je zagovarjala privatizacijo zdravstva, za povsem nasprotno pa so se bojevali v SD. Gantar je, ko je videl, da v takšni koaliciji ne bo mogoče sprejeti reform, odstopil.
