Kako tudi ne. Načrte in sanje je Anji lansko pomlad čez noč porušila vest, da ima v središču možganov zelo veliko cisto pinealne žleze. Upala je, da se bo tujka znebila brez operacije, a se vodena cista s premerom 2,2 centimetra, ki ni bila rakava, ni zmanjšala.
Končno se je sprijaznila, da jo bo treba odstraniti operativno. Imela je veliko težav. Bila je precej zaspana, imela je bolečine v mišicah in kosteh, glavobole, vrtoglavice, slabost, motena sta bila vid in sluh, čutila je močan pritisk v glavi, pomanjkanje koncentracije, pešal ji je spomin, bila je kronično utrujena.
Visoki stroški operacije
Pravi, da zdaj še toliko bolj razume, kako pomembno je, da človek, ko je bolan, ni sam.
Ko je začela bolj temeljito zbirati informacije o svoji bolezni in predvsem o zdravljenju, se je odločila za operacijo pri priznanem strokovnjaku v nemškem Greifswaldu, ki operira z manj invazivno metodo. A ker bi jo lahko operirali tudi v Sloveniji, ji zdravstvena zavarovalnica ni krila stroškov operacije, ki so znašali 25.000 evrov.
Tega denarja doma niso imeli. In tako je, kar ji je bilo vse prej kot lahko, objavila svojo težavo. »Imela sem strašno voljo, da bi živela, zato so, ko sem pisala mojo življenjsko zgodbo, besede kar vrele iz mene. Operacijo sem imela 3. junija in mesec pred tem se je vse potekalo tako intenzivno, da šele zdaj vse skupaj počasi premlevam in prihaja za mano. Ne morem verjeti, da mi je bilo pripravljeno pomagati toliko ljudi. Hvaležna sem vsem, ki so bili tako dobrega srca in so mi pomagali, da sem spet zdrava. Sploh ne vem, kako naj se jim zahvalim. Preprosto ne najdem besed. Pokazalo se je, da je, če stopi skupaj veliko ljudi, pomoč zagotovljena,« danes pripoveduje Anja s solznimi očmi in vidno ganjena.
Pravi, da zdaj še toliko bolj razume, kako pomembno je, da človek, ko je bolan, ni sam. »Že prej sem pomagala ljudem, a zdaj vse doživljam povsem drugače. Najraje bi rešila ves svet,« se nasmehne. In tako je tudi takrat, ko so pomagali njej, hkrati pomagala še ona. Odziv je bil namreč tako velik, da so zbrali več denarja, kot so znašali stroški operacije. Zato je Anja denar, ki je ostal, prepustila Društvu prijateljev mladine Črnomelj in Medobčinskemu društvu invalidov Novo mesto. Ve, da bo denar prišel v prave roke.
Bolezen je preteklost
"V svojem življenju imam povsem druge vrednote, kot sem jih imela pred boleznijo"
Zdravljenje je zdaj končano. »Čeprav me je bilo operacije strah, sem imela dober občutek. Dobra dva tedna po operaciji sem se vrnila iz Nemčije, pred tremi tedni pa sem imela magnetno resonanco, ki je pokazala, da je vse v redu. Tudi moje počutje je odlično. V svojem življenju imam povsem druge vrednote, kot sem jih imela pred boleznijo,« pravi Anja, ki je že pred operacijo rekla, da si bo poleti vzela čas za počitek in okrevanje, jeseni pa bo nadaljevala študij.
Res ji je uspelo narediti izpite in kar ne more verjeti, da se je vpisala v četrti letnik. Tako spet uresničuje cilje, ki jih je med boleznijo postavila na stranski tir. Želi dokončati študij, si najti delo, rada bi kam odpotovala. Spet so na površje priplavale želje, ki jih imajo vrstniki, bolezen pa počasi tone v preteklost.
