Pričaka nas urejeno, ljubko dekle, v cvetu življenja je, a v njenih očeh se skriva tisoč in ena skrb. Anja, ki pri svojih letih ne bi smela poznati teže takih skrbi, pripoveduje, kako je aprila lani zaradi vnetja možganskih ovojnic oziroma meningitisa obležala v bolnišnici. Meningitis je dobro prestala, vnetje se je umirilo. Potem pa šok. Nevrokirurgi so se med hospitalizacijo odločili za pregled z magnetno resonanco in odkrili velik tujek, ki pritiska na središče dekletovih možganov.
Kratkotrajni učinki
Ko je diagnozo ozavestila, se je odločila, da bo storila vse, kar lahko, da ji le ne bi odpirali glave. Hodila je k homeopatu, bioenergetiku, bioterapevtu, imelo je učinek, a kratkotrajne narave. Vrnile so se migrene, slab vid, bolečine v mišicah in kosteh. Dekle trpi za motnjami spanja, večinoma je lahko budna le nekaj ur, potem omaga in zaspi. Zbuja se s hudimi bolečinami v mišicah, z občutkom, da glava ni njena, a jo zelo boli. Pogled ima lahko usmerjen le naravnost, kakršnokoli drugačno premikanje oči dekle pahne v še večje bolečine. Z vsem tem mlado dekle živi vsak dan in sleherno noč. Cista pa raste, je pokazala zadnja magnetna resonanca, in treba jo bo operativno odstraniti. Zaradi rasti cista povečuje pritisk v lobanji in moti pretok likvorja (tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo). Simptomi zvišanega pritiska pa ogrožajo Anjine življenjske funkcije.
Pomagajmo Anji
Sredstva lahko nakažete na: Medobčinsko društvo invalidov, Rozmanova ulica 32A, 8000 Novo mesto Davčna št.: 54657822, niso davčni zavezanci IBAN SI56 6100 0000 8803 679, DELAVSKA HRANILNICA, d. d. Sklic: 00 03062016 Namen: Za Anjo ALI Društvo prijateljev mladine Črnomelj, Grajska cesta 39, 8340 Črnomelj Davčna št.: 50876007, niso davčni zavezanci IBAN SI56 0243 0001 6581 518, NLB, d. d. Namen: Za Anjo
Svojo bolezen razume do potankosti
Anja nam pojasni, da se je poglobila v informacije o cisti pinealne žleze, in lahko reče, da ima že ogromno znanja s tega področja. Zdaj stvari vsaj razume, pravi in doda, da so ji zdravniki resda vse pojasnili, a da tega ne more primerjati s tem, ko bolnik potek bolezni in vse drugo, kar se mu dogaja zaradi nje, enkrat res razume. Med raziskovanjem je Anja na družbenem omrežju naletela tudi na skupino ljudi z isto boleznijo. Večinoma gre za Američane, ki imajo na tem področju opravljenih veliko več raziskav in študij kot pri nas. Tako je spoznala, pravi, najboljšo metodo, s katero tovrstne bolnike izjemno uspešno operira nemški nevrokirurg dr. Henry Schroeder. "Operacija je izjemno tvegana, ni zagotovil, da bom preživela ali da bo vse v redu, a obstaja veliko večja možnost preživetja in okrevanja, kot če jo opravim doma," o svoji odločitvi za operacijo pri omenjenem zdravniku razmišlja Anja. Razlika med posegom v tujini, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne bo kril, in posegom v Sloveniji je v metodi, s katero odstranijo cisto. "Žal imamo doma manj uspeha na področju operativnih posegov ciste na pinealni žlezi in operacija v Sloveniji je zaradi invazivnejše metode veliko bolj tvegana," pravi Anja, ki si želi na operacijo na severovzhod Nemčije, kakšnih 200 kilometrov severno od Berlina.
Vsak dan je dar
Anja se spominja, koliko solz je pretočila, koliko vprašanj brez odgovorov se ji poraja. Vsak dan, ki ga preživi, je dar, če bi se tumor povečal le za kak milimeter, bi bil za lepotico najverjetneje usoden. V dnevu ali dveh lahko sledi tudi smrt. In prosi nas, naj zapišemo, da je slovenskim zdravnikom za ves trud res hvaležna, zaupa jim, a ker gre za glavo, si želi, da bi jo operiral bavarski zdravnik s "čudežnimi rokami".
Vsota nedosegljiva, operacija nujna
Oskrba v nevrološki kliniki, operativni poseg, stane 25 tisoč evrov. Anja pa je le revna študentka, podnajemnica v mestu s tremi sostanovalkami, ki jo preživljata oče in mama. Zaradi prenizkih dohodkov sta starša, po mnenju bank, kreditno nesposobna. Če bi bila, ne bi potrebovali pomoči vas, naših bralcev. Mlada ženska, nekdaj polna življenja, aktivna na humanitarnem področju, izvrstna športnica, vedno v pogonu, tega, kar je lahko včasih, zdaj ne zmore več. Zanjo in za njene je vsota nedosegljiva, operacija pa nujna. Gre ji za nič manj kot življenje. Zato kličemo na pomoč za prijazno, nedolžno mladenko, ki s solzami v očeh ponovi, da bi rada samo živela, nič drugega. Kako jo gane sleherna skrb sočloveka za njeno zdravje, se opisati ne da, zato solze, za katere se nam ljubo dekle opraviči, govorijo svojo zgodbo o hvaležnosti. Želi si spet pomagati otrokom in tega, da zdravnikov ne bi več videla prej kot ob 70. rojstnem dnevu, pa še to le zaradi kakšne obrabe kolka, morda starostnega vida.