Iz tega lahko sklepamo, da so skladiščnika veliko bolj nujno potrebovali kot pa dva zdravnika na enem od najbolj obremenjenih oddelkov v UKC Ljubljana. Uroš Smiljić je postal finančno-računovodski delavec v skladišču in naj bi se kmalu po začetku svojega službovanja (najprej za en dan za določen čas, potem pa zadnjega decembra 2014 za nedoločen čas) seznanil z mnogimi zdravniki. Kaj ima skladiščnik opraviti z zdravniki, je zelo zanimivo vprašanje. In kako naj bi si s tako službo in menda brez izobrazbe lahko privoščil čisto novega mercedesa? Zakaj je bil za ljubljanski UKC tako nujno potreben? Za tiste, ki ne znajo zaposlovati ljudi za nedoločen čas, pa je njegova zgodba poučna. Če delavca ne obvestiš, da mu je pogodba za določen čas potekla, ga moraš avtomatično zaposliti za nedoločen čas. Pomeni, da so pravniki v UKC Ljubljana zelo iznajdljivi.
Alenka Kveder je v samo sedmih meseci napredovala za 21 plačilnih razredov.
Devet mesecev, 21 plačnih razredov
Alenko Kveder pa so, kot nam je pojasnila služba za stike z javnostjo v UKC Ljubljana, najprej resnično zaposlili na delovno mesto strežnice (25. januarja letos) in jo uvrstili v deveti plačni razred. Že 25. aprila je napredovala, čeprav še vedno na delovnem mestu strežnice, in sicer v 11. plačni razred. Tam se je morala izjemno izkazati, saj je že prvega avgusta letos napredovala v sicer začasno razporeditev strokovne sodelavke v 30. plačni razred. Torej samo v sedmih mesecih iz devetega v 30. plačni razred.
Menjali lastnika, delavcev ne
V UKC pojasnjujejo, da je Kvedrova po izobrazbi inženirka tehnologije prometa. Mladi ljudje se pač prijavijo za službo, ki jo je mogoče dobiti, in v UKC so imeli razumevanje za to. A najbrž tudi vizijo, kako bi gospo v prihodnosti »uporabili«. Imenovali so jo v komisijo, ki je pregledovala in izbirala kandidate, ki ustrezajo razpisnim pogojem. To se verjetno nanaša na zaposlene v internem transportu.
V UKC Ljubljana so bili nezadovoljni z delavci, a so menjali samo podjetja – zunanje izvajalce, delavcev pa ne.
Iz UKC so nam sporočili, da to pomeni prevažanje vozičkov s hrano do sob bolnikov ter tudi prevažanje zdravil in drugega materiala, ki ga za oskrbo bolnikov potrebujejo. Ta služba naj bi delala od petih zjutraj do desetih zvečer. Tisto, kar je zanimivo, pa je, da so zdaj zaposlili tiste ljudi, ki so to delo opravljali že prej, vendar so bili prej zaposleni pri zunanjem izvajalcu. S tem pa niso bili zadovoljni (menda so jih v nekaj letih trikrat zamenjali, toda to velja le za lastnika podjetja, ki je zunanji transport izvajal, delavci pa so ves čas ostali isti). Kar torej pomeni, da so v bistvu menjavali le tiste, ki so bili lastniki podjetja, delavcev pa ne. S čim potem niso bili zadovoljni? Očitno le z lastniki podjetij. Vprašanje je, kakšen dogovor so z njimi sploh imeli? Seveda je tudi tukaj lepa priložnost za dodaten zaslužek.
