Slovenija

Njihov molk nezakonit

pk
23. 3. 2016, 18.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica se je odločil, da medijem ne bo več dajal izjav. Menijo, da bodo tako zaščitili integriteto zaposlenih.

STA
»Zavedam se, da so pritiski na vodstvo bolnišnice hudi,« pravi bralec, »a molčečnost meče še več sence na zdravstveno ustanovo.«

Smrt Edvarda G. iz Kanala, ki je umrl zaradi tehnične napake v reanimacijski sobi urgentnega centra v Šempetru, je javnost močno pretresla. Intenzivna preiskava tragičnega dogodka še poteka. Informacij o tem, kako, ali o drugih podrobnostih pa javnost nima prav veliko. Jasno je le, da novogoriški kriminalisti še preiskujejo, zbirajo obvestila in preverjajo ravnanja odgovornih. Izvedeli smo, da so okviru predkazenskega postopka kriminalisti z nekaj osebami že opravili razgovore in zasegli določeno dokumentacijo.

sta
Ali nekomuniciranje res lahko zaščiti integriteto zaposlenih v javnem zavodu, se sprašuje javnost. Slednja meni, da jo molk integriteto pravzaprav jemlje.

Bolnišnica je tiho

O svojih ugotovitvah kriminalisti obveščajo pristojno državno tožilstvo v Novi Gorici, ki tudi usmerja predkazenski postopek. Bolnišnica pa medtem molči, kar ljudem ni prav. »Rad bi, da me prek medijev obveščajo, kako potekata delo v bolnišnici in preiskovalni postopek. Nujno je odgovarjati na vprašanja javnosti,« meni Marko Furlan, Novogoričan.

STA
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, da je dolžnost organov zavezancev, da v zakonskem roku posredujejo informacije, ki so resnične in celovite.

Svet zavoda je dal navodilo, naj vodstvo bolnišnice komunicira le s pristojnimi v okviru preiskave, ne pa z mediji. Menda naj bi s tem zaščitili osebno integriteto zaposlenih v zdravstveni ustanovi. A bolnišnica tega ne bi smela storiti. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pojasnjuje, da je splošna bolnišnica kot javni zavod dolžna spoštovati določbe zakona o medijih in se ne more preprosto odločiti, da zakona ne bo upoštevala.

Ali kršijo zakon

Prelesnikova poudarja, da kot informacijska pooblaščenka ne more na splošno presojati komunikacijske strategije bolnišnice, saj je njena pristojnost vezana na konkretni pritožbeni postopek. »Vsekakor pa je določba 45. člena zakona o medijih povsem jasna in od zavezancev, torej tudi od bolnišnice, zahteva, da na vprašanje medijev odgovorijo v zakonsko določenem roku,« razloži in doda, da lahko bolnišnica odgovor mediju odreče le, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

STA
Nataša Fikfak je direktorica šempetrske bolnišnice, ki od konca minulega tedna ne daje več izjav za javnost.

Lahko jih oglobijo

Za naš časopis je Prelesnikova povedala tudi, kaj se lahko zgodi, če pride do pritožbe. »Če medij odgovora na vprašanje ne prejme v zakonskem roku, lahko na informacijsko pooblaščenko vloži pritožbo.« V primeru neupravičenega medijskega molka bi po zakonu zavod lahko oglobili v višini od 2000 do 21.000 evrov, prav tako se z globo v višini 500 evrov za prekršek kaznuje odgovorna oseba.