Skupina bolgarskih delavcev, katerih izkoriščanje v prostorih podjetja Gozdno gospodarstvo Postojna (GGP) polni naslovnice medijev, je v ponedeljek s pomočjo sindikalista Gorana Lukiča le izsilila svoje pravice. Migrantski delavci so z včerajšnjim dnem na sedežu podjetja lahko prevzeli obrazec, na podlagi katerega lahko zahtevajo zaposlitev v GGP ter vanj napišejo svoje terjatve za februar in marec.
»Če bodo izpolnjevali pogoje in imeli potrebne papirje, jih bodo zaposlili. Uradno. Z vsemi pripadajočimi prispevki, davki, kot velja za vse zaposlene,« je izjavil Lojze Raško, predsednik Sindikata lesarstva Slovenije.
Izkoriščani migrantski delavci so bili žrtev veriženja podizvajalcev. Uprava GGP se pretvarja, da ni ničesar vedela. Novinarsko poročanje o zadevi naj bi skušali zatreti tudi s pomočjo Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič.
Gre za delavce iz Bolgarije, ki so delali pod okriljem podjetja Veles. V prostorih GGP pa so pod okriljem podizvajalca Floles delali tudi albanski delavci. »Po zadnjih informacijah GGP še vedno preučuje pogodbo s podjetjem Floles. Za nas je pomembno to, da bo vsak delavec, ki bo dvignil obrazec in ga izpolnil, imel možnost za zaposlitev,« ugotavlja Lukič.
12 ur dnevno, 7 dni na teden
Šestindvajsetletni Sašo Rizo Stefkov iz Bolgarije je v Slovenijo prišel misleč, da bo trdo delal in za to prejel tudi pošteno, čeprav za slovenske razmere mizerno plačilo. »Prijatelji so mi rekli, da bom delal po 12 ur in bil za to plačan 43 evrov dnevno. Plačo smo dobili za prvi mesec, ostali pa so nam dolžni denar za naslednji mesec in pol.«
Ko je prišel v Slovenijo, jih je prevzel šef Naser Ilian, ki jim je tudi izplačeval denar oziroma bi to vsaj moral početi. »Ničesar nam niso povedali. Slovenski delavci so delali za pet evrov na uro, medtem ko smo mi dobili na uro le tri evre, pa še to na roko,« nadaljuje Stefkov. To seveda pomeni, da je bila delovna ura bolgarskega delavca precej cenejša, saj vanjo niso bili zajeti obvezni prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
Bolni in poškodovani
»Sodelavec je zbolel, a ni mogel k zdravniku. Še naprej je hodil na delo. Drugi sodelavec si je med delom s hlodi poškodoval roko. Lahko je šel le do bolničarja, ki mu jo je povezal, nato pa se je vrnil na delo,« trdi Stefkov, pri čemer ga podpre starejši delavec, ki pokaže poškodovan prst, od katerega mu je odstopil noht. »Delali smo po 360 ur na mesec, ne glede na to, ali smo bili bolni ali poškodovani. Če nisi delal, nisi dobil plačila, tega pa tako ali tako nismo dobili.«
110 evrov za posteljo v plesnivi sobi
Na lastne oči smo se prepričali, v kako obupnih razmerah so živeli migrantski delavci, ki so po lastnih besedah za posteljo v plesnivih sobah plačevali po 110 evrov. V dveh nadstropjih zastarelega poslopja naj bi bilo prostora za kar 60 ljudi. V nadstropju, v katerega so nas povabili delavci, je delovalo le eno stranišče, ki je bilo povsem zanemarjeno. Hrano pa so pripravljali na štedilniku, od katerega se je cedila maščoba.
Našo preiskavo je nasilno prekinil starejši možakar, ki se nam ni želel predstaviti, a je bil domnevno lastnik tega poslopja. To sklepamo na podlagi dejstva, da nam je grozil s tožbo, saj da smo neupravičeno stopili v prostore v zasebni lasti. Na naše pojasnilo, da so nas vanje povabili najemojemalci, je le zamahnil z roko, pri tem pa ni želel pojasniti, ali nepremičnino nemara oddaja na črno.
Odgovorni so si skušali umiti roke
V GGP so na tiskovni konferenci konec prejšnjega tedna zavračali očitke o izkoriščanju delavcev, zanikali so tudi obstoj preiskav nad matičnim podjetjem ali nad njegovo poslovno enoto Marof Trade, kjer je izkoriščanje potekalo. So pa prekinili pogodbo s podjetjem Veles, je poudaril direktor družbe Frenk Kovač.
Po naših informacijah nastale škode v GGP sprva niso skušali popraviti z zaposlitvijo delavcev, ampak so novinarje nacionalnega medija nameravali utišati s popravki, poslanimi iz Odvetniške pisarne Zidar Klemenčič. Delavci »so v družbi zaposleni z vsemi veljavnimi predpisi, prav tako so zanje plačani vse dajatve in prispevki«, se je glasil očitno neupravičen zahtevek, poslan na naslov nacionalnega medija.
Zadevo smo preverjali. Melita Joželj iz omenjene pisarne pa je odgovorila le: »Skladno z Zakonom o odvetništvu, odvetniško etiko ter načelom zaupnosti vprašanj glede vsebin in odnosov z našimi strankami, ter kdo so naše stranke, ne komentiramo.«
V ozadju strahovi gozdarskih koncesionarjev?
Pri tem se lahko filozofsko vprašamo, ali drevo, ki se podre v gozdu, naredi zvok, če tam ni nikogar, da bi ga slišal. Tako so se namreč drevesa v gozdovih podirala preteklih 20 let, ko so gozdno bogastvo Slovenije upravljali koncesionarji. Upokojeni gozdar Jože Skumavec je že leta 2013 opozarjal, da se koncesije letos ne bi smele ponovno zaupati obstoječim koncesionarjem, saj da so gozdove izkoriščali za smešno nizkih devet evrov po kubičnem metru. Po njegovih tedanjih ocenah bi se ta številka morala gibati vsaj pri 20 evrih na kubični meter lesa, sedanji koncesionarji pa bi morali biti le izvajalci državnega podjetja.
Državni zbor je na začetku leta po hudih koalicijskih trenjih le sprejel zakon, ki ustanavlja družbo Slovenski državni gozdovi, čemur je sicer nasprotovala Stranka modernega centra. Petina slovenskih gozdov, ki so v državni lasti, bo tako upravljana razumneje, s tem pa se bo končalo tudi koncesionarsko plenjenje gozdov. Profit bo tako manjši, še manjši pa bo, če gozdna gospodarstva pri predelavi lesa ne bodo več smela izkoriščati migrantske delovne sile, najete s pomočjo podizvajalcev.
Inšpektorji nemočni ob veriženju podizvajalcev
GGP s podjetjema Floles in Veles ni bilo v nikakršnem razmerju, migrantski delavci so svoje delo le opravljali v njegovih proizvodnih halah. Z omenjenima podjetjema je GGP imelo sklenjeni pogodbi o najemu in poslovnem sodelovanju, s katerima sta sopogodbenici v celoti prevzeli odgovornost z delovnopravnega vidika.
S tovrstnim poslovnim modelom so bili seznanjeni tudi inšpektorji, ki temu niso nikoli oporekali, je na tiskovni konferenci dodal direktor GGP Kovač. Prav tako jih pristojne ustanove v teh letih niso opozorile na nič nenavadnega, na podlagi česar bi lahko posumili na nepravilnosti, so bile besede, s katerimi se je opral odgovornosti izkoriščanja brezpravnih delavcev.
