Po prvih petih minutah od zastoja srca ima namreč človek 70 odstotkov možnosti, da bo preživel, po desetih minutah upanja praktično ni več. Zato je še kako pomembno, da sta v bližini AED in predvsem nekdo, ki ga zna uporabljati.
Na območju štirih dolenjskih občin, Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog - Trebelno, kjer za dobrih 20 tisoč prebivalcev skrbi Zdravstveni dom Trebnje, so leta 2013 začeli razvijati mrežo stalno javno dostopnih AED. Danes je njihova mreža najbolj razvita pri nas, saj jih imajo že 35, do poletja bodo dobili še tri, pripoveduje Zdenko Šalda, koordinator projekta Milijon srčnih točk iz trebanjskega zdravstvenega doma.
Gre za laike, ki bodo v primeru srčnega zastoja alarmirani prek številke 112.
Vendar pa pri njih ne razvijajo le mreže javno dostopnih AED, temveč tudi sistem zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije, pri katerem so hkrati z razvijanjem mreže začeli brezplačna usposabljanja laikov, letos pa tudi usposabljanja prvih posredovalcev. Gre za laike, ki bodo v primeru srčnega zastoja alarmirani prek številke 112.
PO NOVEM PRAVILNIKU
Kot poudarja Šalda, je v Slovenji že nekaj pilotnih projektov organiziranja prvih posredovalcev, v Trebnjem pa so kot prvi pri nas začeli njihova usposabljanja na podlagi novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Ta sicer predvideva oblikovanje dispečerske službe, ki naj bi po prvotnih napovedih resornega ministrstva začela delati že v začetku letošnjega leta, a si za zdaj še nihče ne upa napovedati, kdaj bi se to lahko dejansko zgodilo, pravi Šalda. Zato so se v Trebnjem povezali z republiško upravo za zaščito in reševanje (URSZR) in pred tednom dni začeli aktivacijo prvih posredovalcev prek telefonske številke 112.
V novomeškem regijskem centru za obveščanje bodo tako klic prevezali v trebanjski zdravstveni dom, kjer bodo nato ob sumu, da gre za srčni zastoj, od omenjenega centra zahtevali aktivacijo skupine prvih posredovalcev na ustreznem območju in akcija bo stekla, razlaga vodja novomeške izpostave URSZR Klemen Gorše. »Z vsakim življenjem, ki ga bomo na ta način rešili, bo trud takoj poplačan,« je prepričan.
ZANIMANJE IZJEMNO
Treba je poudariti, da bodo tovrstni prvi posredovalci lahko pomagali le v primeru srčnega zastoja. Na območju Temeniške in Mirnske doline so jih razdeli v skupine, ki so vezane na enega ali več stalno javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev. Ob posredovanju bodo prvi posredovalci vzeli aparate s seboj. Po ocenah bi v omenjenih štirih občinah potrebovali okrog 150 prvih posredovalcev, a jih bodo vsekakor imeli več, saj je zanimanje za tovrstno pomoč izjemno, razlaga Šalda. Trenutno jih je usposobljenih že 39, aprila in v prihodnjih mesecih bodo brezplačna usposabljanja nadaljevali.
»Ker gre za domačine, ki bodo v neposredni bližini tistega, ki bo potreboval pomoč, bodo zagotovo na kraju prej kot ekipa nujne medicinske pomoči,« o pomenu tovrstnih posredovalcev pravi Šalda. Pri iskanju ustreznih kandidatov je v veliki meri pomagala Gasilska zveza Trebnje, zato je med njimi za zdaj največ prostovoljnih gasilcev.
Trebanjski koncept bo zdaj lahko služil tudi kot primer dobre prakse ostalim zavodom, ki bodo podobno želeli urediti zgodnjo zunajbolnišnično defibrilacijo.
