Šentiljčani, ki so še nedolgo nazaj v svojem kraju srečevali številne begunce, so predstavili velike načrte za zemljišča na starem mejnem prehodu.
Za sodelovanje v manjšem podjetniškem mestecu naj bi se po besedah župana zanimalo več manjših vlagateljev.
NOVA DELOVNA MESTA
Po besedah župana Štefana Žvaba so interesi za območje, čez katero so se še nedolgo nazaj valile množice beguncev, precejšnji. Tik pred mejo si zamišljajo regionalno turistično središče, na zgornjem delu šotorišča pa majhno podjetniško mesto. »Avstrijsko-nemški koncern je v ta projekt pripravljen vložiti okoli 60 milijonov evrov in obenem zagotoviti približno 250 delovnih mest,« poudarja Žvab. Od države pričakujejo ponudbo za odkup 22.400 kvadratnih metrov velikega zgornjega platoja, ki je trenutno namenjen namestitvenemu centru za begunce.
ŠE BREZ VLOGE ZA PRODAJO
Parcela naj bi bila že odmerjena, tudi geodeti so naredili svoje. »Zdaj čakamo tujega vlagatelja, da pristopi k odkupu in da bo javni razpis s strani države. Nastalo naj bi manjše podjetniško mestece, ki bo živelo 24 ur na dan,« pravi Žvab. In četudi na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da je zemljišče v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo, kjer pa še niso prejeli nobene vloge za prodajo zemljišča, Žvab pričakuje, da bodo najkasneje aprila odstranjeni šotori vsaj z zgornjega dela namestitvenega centra. Z notranjega ministrstva pa sporočajo: »V zvezi s spremenjenim položajem glede migrantskega toka in števila prihodov migrantov bodo nastanitveni in sprejemni centri še nekaj časa ostali v pripravljenosti. Nadaljnji ukrepi bodo odvisni od prihodnjega dogajanja in razmer na tem območju.«
SODELOVANJE Z UNIVERZO
Občina se dogovarja tudi za brezplačni prenos v njihovo last dveh zgradb v velikosti 541 oziroma 174 kvadratnih metrov na starem mejnem prehodu, ki sta trenutno v lasti države in sta nekoč služili kot carinarnica. »Imeli bi regionalno turistično središče, ki bo služilo tako nam kot avstrijski Štajerski za turistično središče v regionalnem smislu,« razmišlja Žvab. V tej zgradbi bi bila tudi podpora podjetništvu kot neke vrste podjetniški inkubator s skupnimi službami za podjetnike, še posebej startupe. V Šentilju naj bi dobili tudi prostore za infrastrukturni del projekta Inovativne odprte tehnologije Univerze v Mariboru, ki se nanaša na sodelovanje z Univerzo v Gradcu.
