Slovenija zaenkrat ne zvišuje stopnje ogroženosti
Današnji napadi v Bruslju ne vplivajo neposredno na varnostne razmere v Sloveniji. Trenutno ni podatkov, ki bi zahtevali dvig stopnje ogroženosti naše države zaradi terorizma, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril premier Miro Cerar.
Cerar je sicer ocenil, da so bile z napadi v Bruslju danes znova napadene temeljne vrednote evropske družbe - vrednote demokracije, človekovih pravic, strpnosti, solidarnosti in miru. Te vrednote bomo po današnjih dogodkih zagovarjali še naprej in še odločneje, je napovedal premier.Glede na razpoložljiva dejstva po današnji oceni stopnja ogroženosti ni povečana, so pa pristojni organi močno povečali budnost in aktivnosti, je dejal Cerar. Slovenski organi so tudi v stalnem stiku in sodelujejo z organi drugih držav v soseščini in Evropi.
Ostri odzivi po vsem svetu
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je izrazil zgroženost nad napadi, ki so na letališču Zavantem in evropski četrti v Bruslju zahtevali več nedolžnih življenj. Žrtvam in svojcem je izrazil sožalje. "S tem so teroristi dosegli novo dno v službi sovraštva in nasilja," je zapisal v sporočilu za javnost. "Evropske institucije so v Bruslju zahvaljujoč velikodušnosti belgijske vlade in ljudi. Evropska unija sedaj vrača to solidarnost in bo izpolnila svojo vlogo in pomagala Bruslju, Belgiji in Evropi kot celoti v boju proti terorističnim grožnjam, s katerimi se vsi soočamo," je dodal.
Žalosten dan za Evropo
Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je poudarila, da gre za "zelo žalosten dan za Evropo".
"Evropa je v vojni" in "soočeni smo z globalno grožnjo", pa je sporočil Francois Hollande, predsednik Francije, ki je bila v minulem letu sama žrtev krvavih terorističnih napadov, iskanje odgovornih zanje pa je preiskovalce pripeljalo prav v Bruselj.
Kot je poudaril, napadi v Bruslju zadevajo vso Evropo, zato je nujno, da se vojna proti terorizmu vodi po vsej Evropi in da Evropa sprejme nujne ukrepe proti teroristični grožnji. Tudi francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je pred tem zahteval tesnejše evropsko sodelovanje v boju proti terorizmu.
"Ob dogodkih v Bruslju sem šokiran in zaskrbljen. Naredili bomo vse, kar lahko, da pomagamo," je tvitnil britanski premier David Cameron.
Odvratni napadi bi nas morali povezati
Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem v prvem odzivu izpostavila, da se je treba na današnje napade odzvati s solidarnostjo in odločnostjo. "Odvratni napadi v Bruslju bi nas morali povezati: solidarnost z žrtvami + odločnost nasproti teroristom," je na Twitterju zapisal njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.
Nemški pravosodni minister Heiko Maas je tvitnil: "To je črn dan za Evropo. Grozljivi dogodki v Bruslju vplivajo na vse nas. Odločno stojimo na strani Belgije".
Ne moremo dovoliti, da strah, versko sovraštvo in rasizem prevladajo v Evropi
Španski premier Mariano Rajoy je Belgiji izrazil vso podporo in poudaril, da "nas terorizem ne bo premagal". "S srcem in mislimi v Bruslju, Evropi," je tvitnil italijanski premier Matteo Renzi.
"Grčija izraža solidarnost državljanom Belgije in EU. Ne moremo dovoliti, da strah, versko sovraštvo in rasizem prevladajo v Evropi," je, prav tako na Twitterju, zapisal grški premier Aleksis Cipras.
Švedski premier Stefan Lofven je napade označil za "napad na demokratično Evropo". "Nikoli ne bomo pristali na to, da teroristi napadajo našo odprto družbo," je poudaril v sporočilu za javnost.
Tudi njegov danski kolega Lars Lokke Rasmussen je obsodil "odvratne napade". "Moje misli so z žrtvami in njihovimi družinami. Stojimo ob strani Belgiji," je zapisal na Twitterju.
"Ti napadi na civiliste v središču Evrope nosijo podpis strahopetnosti in barbarizma (...) Evropa se mora proti terorizmu boriti skupaj in mora braniti svoje demokratične vrednote," sta sporočila avstrijski kancler Werner Faymann in podkancler Reinhold Mitterlehner.
Putin napade opisal kot barbarski zločin
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil sožalje belgijskemu kralju Philippu in vsem Belgijcem ob smrti civilistov ter ostro obsodil te "barbarske zločine". "Boj proti temu zlu zahteva najvišjo raven mednarodnega sodelovanja," je poudaril v izjavi za javnost.
Da so napadi v Bruslju vredni vsake obsodbe, je sporočil tudi indijski premier Narendra Modi, medtem ko je pakistanski premier Navaz Šarif ocenil, da je skrajni čas, da se začnemo proti grožnji terorizma boriti skupaj in tako zavarujemo prihodnje rodove.
Papež Frančišek je izrazil najgloblje sožalje sorodnikom žrtev in obtožil "slepo nasilje" v Bruslju. Ubite je papež predal v roke Božji milosti, sam pa skozi molitev deli trpljenje njihovih bližnjih, je v telegramu nadškofu nadškofije Mechelen-Bruselj Jozefu De Keselu zapisal vatikanski državni tajnik Pietro Parolin.
Napade v Bruslju obsodil tudi Pahor
Predsednik republike Borut Pahor je po današnjih terorističnih napadih v Bruslju, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 34 smrtnih žrtev, poslal sožalno pismo belgijskemu kralju Philippu. V njem je napade označil za "zavržno dejanje v osrčju Evrope, ki mora biti deležno najostrejše obsodbe vsega svobodnega in miroljubnega sveta".
"V teh težkih trenutkih iskreno čutimo s svojci žrtev. Izražamo globoko solidarnost slovenskega naroda z belgijskim," je v sožalnem pismu še zapisal predsednik Pahor, kot so sporočili iz njegovega urada.