Luka je tožila nekdanjega predsednika uprave družbe Časarja zaradi neveljavnosti ustanovitve zemljiškega dolga v vrednosti dobrega pol milijona evrov, kolikor je po cenitvah geodetske uprave vrednost Časarjevih nepremičnin. Prepričani so namreč, da je petmilijonski zemljiški dolg, ki je vpisan na Časarjevih nepremičninah, fiktiven.
Po mnenju tožeče strani bi moral Časar dokazati, da je šlo v tem primeru za zakonit posel, sicer je moč zaključiti, da je bil zemljiški dolg ustanovljen z namenom oškodovanja upnika, saj temelji na navideznem pravnem poslu, ki je bil sklenjen zaradi preprečitve plačila upnikom.
Podrejeno je Luka Koper tožbo razširila na Časarjevo soprogo Ksenijo Sedmak Časar in njenega očeta Franca Sedmaka. Sodnik Papler pa je presodil, da tožba ni sklepčna in da gre celo za neodpravljivo nesklepčnost. Zaradi tega tudi ne bo razširitve tožbe vročal Časarjevi in Sedmaku, saj bi bilo to v nasprotju s procesno ekonomiko.
Časarja na sodišču danes pričakovano ni bilo, njegov odvetnik Danijel Planinšec pa je po zaključku obravnave pojasnil, da je Luka Koper večkrat spreminjala in dopolnjevala svoj zahtevek. Sicer pa Luka po njegovem nima pravne osnove za tožbo že zato, ker nima v rokah nobene pravnomočne odškodninske sodbe, pa tudi zato, ker se sodišče ne more izreči o ničnosti listine, do katere sodišča nima vpogleda, tožeča stranka pa bi ga morala razkriti le v primeru, da bi bilo dokazno breme na njeni strani.
Odvetnica Luke Koper Ajda Arnol pa vztraja, da je bila ustanovitev zemljiškega dolga neveljavna, posledično pa so bili neveljavni tudi vsi kasnejši vpisi. Sodišče pri tem zahteva, da bi moral tožnik povedati, kdo je imetnik zemljiško knjižnega pisma, a sami tega ne morejo vedeti. "Po našem stališču je to Časar, ker ni povedal, kdo drug naj bi bil imetnik pisma," je navedla in dodala, da gre za absurdno situacijo.
Podrejeno tožbo pa so razširili na Časarjevo soprogo in njenega očeta zato, ker iz pripravljalnih vlog tožene stranke izhaja, da naj bi prav ta dva bila imetnika pisma.
Sicer pa se sodna praksa na tem področju po besedah Arnolove šele oblikuje, tako da bodo zdaj videli, kaj bo o tem razsodilo višje sodišče.
Pravno podlago za odškodninsko tožbo v Luki sicer vidijo v tem, da so terjatve do Časarja nastale že s tem, ko je ta prekršil svoje obveznosti kot predsednik uprave in s tem oškodoval podjetje. Sicer pa je odprtih več odškodninskih zahtevkov proti Časarju. Arnolova pričakuje, da bo višje sodišče v kratkem potrdilo 2,9 milijona težko odškodninsko tožbo. Sodišče naj bi o tem odločilo v nekaj mesecih, je navedla.
