Po oceni evroskupine iz prejšnjega tedna obstaja tveganje, da slovenski proračun za leto 2016 ne bo skladen s pravili. Slovenija naj bi namreč strukturni primanjkljaj letos znižala za 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko bi ga morala za 0,6 odstotka, če bi želela slediti srednjeročnemu cilju.
Ta cilj je, da Slovenija do leta 2020 povsem odpravi strukturni primanjkljaj, je danes na seji komisije povedal Mramor. Da bi ga dosegli, vlada ob pripravi vsakega proračuna predvidi postopno zmanjšanje primanjkljaja za določen delež.
V letu 2015 bi tako morali proračunski primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP. "Zagotavljam vam, da je Slovenija ta cilj dosegla, čeprav vseh končnih podatkov še ni," je danes dejal Mramor in dodal, da bo zato predvidoma maja Evropska komisija predlagala, da se Slovenija prestavi iz postopka presežnega primanjkljaja.
Komisija, v kateri ima opozicija večino, je kljub temu ugotovila, da se gospodarski in finančni položaj Slovenije slabša, kar ugotavljajo tudi mednarodne inštitucije. Vlado je pozvala k sprejemu fiskalne politike, ki bo zagotavljala uresničitev danih zavez ter izvajanje fiskalnega pravila. Sprejme naj tudi ukrepe za preprečitev nadaljnjega padca gospodarske rasti ter zagotavljanje stabilne rasti, večje zaposlenosti in večje blaginje ljudi.
Mramor je glede poslabšanja proračunske ocene pojasnil, da jo je povzročila neustrezna metodologija, zato je v Bruslju že predlagal pogovore o tem vprašanju. Evropska komisija namreč na tej podlagi ocenjuje, da se slovensko gospodarstvo pregreva in ima Slovenija višjo gospodarsko rast od dejanske, zato od naše države zahteva, da prihrani še več.
"A zagotovo nimamo pregretega gospodarstva, saj imamo deflacijo, brezposelnost je še vedno visoka, presežek na tekočem računu plačilne bilance je velik," je naštel.
Jožef Horvat (NSi) je vprašal, kje so zakoni, ki bi omogočili doseganje načrtovanega zmanjševanja strukturnega primanjkljaja. "Prosimo, da s tako zakonodajo pridete v parlament in iščite podporo tudi v opoziciji, če je nimate dovolj v koaliciji," je dejal.
Tudi Andrej Šircelj (SDS) je vprašal, s katerimi ukrepi bo vlada zmanjšala primanjkljaj. S pojasnili o metodoloških neskladjih pa ni bil preveč zadovoljen. "V Bruslju lahko razlagajo metodološke nejasnosti, kakor želijo, a kaže, da Evropa vseeno razvršča države v take ali drugačne skupine in Slovenija je bolj na koncu," je dejal. Ne glede na to pa se mu zdijo še bolj pomembne zaveze, ki smo jih dali sami sebi s spremembo ustave in zakonom o fiskalnem pravilu.
Mramor je na zahteve po strožjem varčevanju odgovoril z opozorilom, da ni mogoče robustno zmanjšati javne porabe zato, da bi zagotovo zmanjšali strukturni primanjkljaj v skladu z metodologijo, ki ni ustrezna. Tako bi namreč prizadeli BDP, je dejal. To pa ima neposreden vpliv na gospodarstvo in blagostanje ljudi, je dodal.
Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle letos v slovenskem gospodarstvu pričakuje zelo podobna gibanja kot lani, upočasnile se bodo le državne investicije. Te so tudi ključni razlog, da je Umar v sredo znižal napoved gospodarske rasti za leto 2016 z 2,3 odstotka na 1,7 odstotka. Pričakovati je sicer rast obsega zasebnih investicij, kar pa ne bo odtehtalo padca investicij države, je povedal.
Za leto 2017 na Umarju pričakujejo, da se bo rast vrnila nad dva odstotka. Nova napoved je 2,4 odstotka, potem ko je bila jeseni 0,1 odstotne točke nižja.
Če bodo rasti res tako visoke, bomo morali narediti še večji napor zmanjševanja strukturnega primanjkljaja, je menil namestnik predsednika računskega sodišča Jorg Petrovič. Po njegovem mnenju se lahko zelo hitro zgodi, da bomo morali strukturni primanjkljaj zniževati še hitreje, kot je zdaj predvideno, če bo rast res takšna, kot je napovedana.
