V podjetju SPL so lani energetsko prenovili več kot 50 večstanovanjskih stavb, ki so v njihovem upravljanju, letos naj bi jih še enkrat toliko. Raven iz leta 2016 nameravajo ob nadaljevanju obstoječih pogojev obdržati tudi v prihodnjih letih, je povedal Props.
Kot je opozoril direktor, se že zgolj z izolacijo fasade lahko stroški ogrevanja večstanovanjske stavbe občutno znižajo. Največje prihranke pa je mogoče doseči s celovito prenovo, ki poleg toplotne izolacije fasade vključuje še toplotno zaščito strehe oziroma podstrešja, zamenjavo stavbnega pohištva, posodobitev ali zamenjavo ogrevalnega sistema in zagotovitev ustreznega prezračevanja.
Pri zamenjavi fasad gre večinoma za primere, ki bi jih bilo zaradi dotrajanosti v vsakem primeru treba obnoviti, je pojasnil Props. Tako dodaten strošek predstavlja toplotna izolacija, ob subvencioniranju s strani državnega Eko sklada pa se ta dodatni strošek praviloma povrne v največ petih letih.
Največja težava v primeru energetske prenove je sicer zapiranje finančne konstrukcije. Običajno lahko postopek steče, ko je zbranih okoli 40 odstotkov sredstev, vprašanje pa je tudi, ali so stanovalci pripravljeni občutno povečati vplačila v rezervni sklad. Vse bolj so tovrstni projekti privlačni tudi za banke, je povedal Props, v določenih primerih pa lastnikom na pomoč priskoči tudi SPL.
Kar se tiče plesni na fasadah, pa je ta po njegovem najverjetneje posledica neupoštevanja dobaviteljevih pravil pri vgrajevanju fasadnih sistemov. Izvajalci oziroma ponudniki storitev namreč v želji prihranka pri stroških najverjetneje v takih primerih uporabijo neustrezne materiale. Garancija na fasade sicer običajno traja 10 let.
Vzpodbude Eko sklada
Pomembno je, da ima upravljalec ali tisti, ki se tega loteva, rešitev za pričakovanja, poudarja direktor enega večjih upravljavcev stavb v Sloveniji, običajno pa investicija lahko steče, ko je zbranih 40 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Eko sklad je sicer napovedal, da bo spodbujal celovito prenovo stavb z večjim deležem subvencij v primerih, ko je izvedenih več ukrepov oziroma bolj celovita prenova.
Rešitev težav s plesnijo
Props je komentiral tudi težave s plesnijo, s katerimi se soočajo številni lastniki. Po njegovih besedah pravilnik, ki je bil glede delitve stroškov sprejet pred začetkom letošnje kurilne sezone, prispeva, da se izognemo nerazumnemu varčevanju - zapiranju radiatorjev in pretiranemu zniževanju temperature stavbe, s čimer se povečuje nevarnost za okvare konstrukcije oziroma pojava plesni in podobnih težav.
Pri preprečevanju pojava plesni lahko SPL kot upravljalec sicer predvsem osvešča stanovalce, ki morajo pravilno uporabljati stanovanja - primerno zračiti, omogočiti primerno kroženje zraka v prostoru in vzdrževati primerno temperaturo glede na stanje izolacije stavbe. Pri zamenjavi stavbnega pohištva je pomembno predvideti in vgraditi tudi neko obliko prisilnega prezračevanja.
Kar se tiče plesni na fasadah, je ta po njegovem najverjetneje posledica neupoštevanja dobaviteljevih pravil pri vgrajevanju fasadnih sistemov. Izvajalci oziroma ponudniki storitev namreč v želji prihranka pri stroških najverjetneje v takih primerih uporabijo neustrezne materiale. Garancija na fasade sicer običajno traja 10 let.
Pomembna je tudi dobra izvedba del. Če vodenje projekta energetske prenove prepustiš nekomu, ki nima ustreznih znanj, stvari običajno uidejo iz rok, vgrajevati se začnejo slabši materiali in podobno.
